Hrvaškemu portalu JUGinfo se je oglasil občan, ki je ogorčen nad ceno sladoleda v Dubrovniku. Kot je dejal, je v slaščičarni naročil pol vanilje in pol pistacije. Ko mu je prodajalec podal sladoled in mu povedal ceno, je ostal brez besed. Za kepico sladoleda bi moral plačati osem evrov. »Kar odložite tisto kepico nazaj, premislil sem si,« je odvrnil prodajalcu. Ni pričakoval, da bo za dve kepici sladoleda moral odšteti skoraj toliko kot za preprost obrok.
Kepica stane 4,30 evra
Da bi preverili njegove navedbe, so novinarji omenjenega portala obiskali slaščičarno. Tam se zavedajo, da njihove cene vzbujajo različne odzive, vendar poudarjajo, da imajo za to svoje razloge. »Treba je razumeti, da se v starem mestnem jedru ne prodaja le izdelek, ampak tudi lokacija. Zato so cene takšne, kot so. Večina naših sladoledov je izdelana iz naravnega sadja, ponujamo tudi brezglutenske in veganske različice, vendar ne bi rekli, da so naši izdelki bistveno bolj ekskluzivni od drugih v okolici. Poleg tega se je podražilo praktično vse, zato se je podražil tudi sladoled,« pojasnjujejo.
Visoki stroški, a tudi visoke marže
Da so se cene sladoleda v zadnjih letih občutno zvišale, ni skrivnost. Dražji so energenti, surovine, najemnine poslovnih prostorov in delovna sila. Posebej velik pritisk občutijo gostinski lokali na turistično najbolj obiskanih lokacijah, kjer so stroški poslovanja bistveno višji.
Po drugi strani pa sladoled velja za enega donosnejših gostinskih izdelkov. Strošek surovin za posamezno kepico je razmeroma nizek v primerjavi s končno prodajno ceno, vendar vanjo vstopajo še številni drugi stroški, od najemnine in plač zaposlenih do davkov in drugih dajatev. Zato visoka cena kepice še ne pomeni nujno tudi visokega dobička lastnika. Kljub temu ostaja odprto vprašanje, ali so cene upravičene ali pa gre predvsem za izkoriščanje privlačne turistične lokacije.
Turisti plačajo brez pomisleka
V slaščičarni dodajajo, da cene največkrat komentirajo domačini, medtem ko se turisti nikoli ne pritožujejo. »Domačine cena pogosteje zmoti, turisti pa pridejo, plačajo in odidejo. O tem ne razmišljajo preveč,« pravijo.