Je ob prizorih in temperaturah, ki smo jim priča te dni, sploh še mogoče podvomiti o globalnem segrevanju? Poletja so bila sicer tudi v preteklosti vroča, a temperature in razsežnosti vročinskih valov, ki se v Sloveniji vrstijo že od meseca maja, so resnično ekstremne. V Evropi je od 24. maja po ocenah strokovnjakov zaradi posledic vročine umrlo že več kot 32 tisoč ljudi. Zato ni težko verjeti ugotovitvam, da je Evropa celina, ki se segreva najhitreje.
Kdor spremlja objave v svetovnih medijih, pa je medtem lahko naletel na nenavaden pojav. Naziv celine ali celo države, ki se segreva hitreje od preostanka sveta, si je pripisalo več držav in celin. Pravzaprav je skoraj edini kos sveta, ki si tega ni pripisal, Nova Zelandija. Kako je mogoče, da se praktično vse države segrevajo hitreje od ostalega sveta?
Napačna interpretacija podatkov
Ta pojav je opazila nemška fizičarka Sabine Hossenfelder in na svojem youtube kanalu objavila pojasnilo. Ne gre za to, da bi objave temeljile na napačnih ali lažnih podatkih. Kot pravi, se praviloma sklicujejo na verodostojne uradne vire. Se pa pogosto zalomi pri interpretaciji podatkov.
Poročila namreč običajno navajajo, da se neka država ali celina segreva hitreje od svetovnega povprečja. To seveda ne pomeni, da se ta ali ona država segreva najhitreje med vsemi državami na svetu. Pomeni le, da obstajajo območja Zemlje, ki se segrevajo podpovprečno hitro, in območja, ki se segrevajo nadpovprečno hitro. Če imamo medtem nabor podatkov z izrazito nizkimi vrednostmi na eni strani, se lahko celo velika večina posameznih območij znajde nad povprečjem. Tako je povsem matematično mogoče, da se skoraj vsaka celina ali država segreva hitreje od globalnega povprečja.
Čisto zares smo v težavah
Vendar, zakaj le za Novo Zelandijo pravijo, da se ne segreva nadpovprečno hitro? Predvsem je treba izpostaviti, da pri omenjenih poročilih ne gre za primerjavo med posameznimi državami, temveč za primerjavo s celotno površino Zemlje. Kot vemo, pa je ta kar v dveh tretjinah prekrita z oceani. Prav slednji se zaradi visoke toplotne kapacitete vode segrevajo bistveno počasneje kot kopno. In prav zato je naraščanje temperatur na Novi Zelandiji podpovprečno, saj gre za odročno otočje, obdano z obsežnim oceanom.
Kaj to pomeni? Si lahko zaradi tega zdaj oddahnemo in si rečemo, da vendarle ni tako hudo, kot se zdi? Da so vse to le lažne novice? Ne. Pomeni, da se praktično vse kopenske površine močno segrevajo. Še posebej pa nimamo razloga za veselje v Evropi. Naša celina se ne segreva le nadpovprečno hitro v primerjavi s celotno površino Zemlje, temveč se po podatkih Svetovne meteorološke organizacije čisto zares segreva najhitreje med vsemi celinami na svetu.