Zagreb je zvišal davek na nepremičnine s petih na osem evrov na kvadratni meter za prazna stanovanja in stanovanja, namenjena kratkoročnemu oddajanju. Mestne oblasti želijo z večjo davčno obremenitvijo spodbuditi lastnike, da bi nepremičnine dolgoročno oddajali ali jih prodali. S tem bi povečali ponudbo na trgu in ublažili rast cen stanovanj ter najemnin, piše reški Novi list.
V hrvaški prestolnici naj bi bilo približno 55.000 praznih stanovanj, medtem ko stanovanjski primanjkljaj ocenjujejo na 38.000 stanovanjskih enot. Povprečna cena novega stanovanja v Zagrebu brez stanovanj iz programa družbeno spodbujene stanovanjske gradnje znaša približno 3500 do 3600 evrov za kvadratni meter. Najemnine medtem vse pogosteje dosegajo tudi tisoč evrov na mesec.
Koliko bi lastniki plačevali po novem?
Zagreb se je odločil za zvišanje davka na najvišjo dovoljeno raven. Za lastnike praznih stanovanj to pomeni precej višji letni strošek.
Za stanovanje s površino 100 kvadratnih metrov se bo letni davek zvišal s 500 na 800 evrov. Pri stanovanju s 50 kvadratnimi metri se bo povečal z 250 na 400 evrov.
Po podatkih pristojnega ministrstva se je število stanovanj za dolgoročni najem na ravni celotne države v letu 2025 povečalo za približno 80.000. Na to naj bi vplivale tudi davčne spremembe in omejitve kratkoročnega oddajanja stanovanj v večstanovanjskih stavbah, za katero je potrebno soglasje drugih lastnikov.
Strokovnjaki dvomijo o učinkovitosti višjega davka
Višji davek sam po sebi še ne zagotavlja, da bodo lastniki prazna stanovanja ponudili na trgu. Del nepremičnin je v slabem stanju, pri drugih pa so lahko težave z lastništvom ali drugi razlogi, zaradi katerih jih ni mogoče preprosto oddati.
Strokovnjaki zato opozarjajo, da se lastniki za dolgoročno oddajanje morda ne bodo odločili zgolj zaradi dodatnih treh evrov davka na kvadratni meter. Učinek bo odvisen tudi od tega, zakaj stanovanja ostajajo prazna.
Bistvena sprememba bi po ocenah nastopila predvsem ob večjem povečanju ponudbe, bodisi z zasebno gradnjo bodisi z gradnjo javnih najemnih stanovanj. Hrvaška država in lokalne oblasti zato pripravljajo tudi projekte dostopnejšega najema ter stanovanj v okviru programa družbeno spodbujene gradnje.
Zagreb sicer ni edino hrvaško mesto, ki se je odločilo za višjo obdavčitev nepremičnin. Split je davek zvišal z 1,99 na pet evrov za kvadratni meter, Pulj in Reka ga prav tako določata pri petih evrih, medtem ko je v Osijeku in Zadru stopnja 0,60 evra.
