Trenutno fizične osebe, ki oddajajo svoja stanovanja v dolgoročni najem, plačajo 25 odstotkov davka. Janševa vlada želi to znižati na 15 odstotkov, kot je že veljalo v času zadnje vlade pod vodstvom SDS. Ob tem predlagajo tudi, da bi znižali davek ob dolgoročnem oddajanju nepremičnin mlajšim od 30 let, in sicer na 5 odstotkov.
Odpravljamo nelogičnost
V Gospodarskem krogu, ki povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, to pozdravljajo, saj to po njihovem mnenju odpravlja nelogičnosti, sploh pri kratkoročnem oddajanju v primerjavi z dolgoročnim. Namreč, nekdo, ki stanovanje oddaja prek sistema Booking ali AirBnB in je samostojni podjetnik z normiranimi stroški, na koncu preračunano plača le nekaj odstotkov davka. Če pa nekdo oddaja stanovanje kot fizična oseba in dolgoročno, plača 25 odstotkov davka. Motiv za neprijavljeno oddajanje in utajo davka je tako velik. »S tem sistem lastniku sporoča: če stanovanje usmeriš v kratkoročni najem ali ga sploh ne oddaš, boš davčno ali pravno v boljšem položaju, kot če ga oddajaš dolgoročno in prijavljeno,« menijo in dodajajo, da takšna ureditev nedvomno zmanjšuje najemni trg.
Slovenija ima sicer že danes premalo urejenih dolgoročnih najemov. »Približno 74 odstotkov prebivalcev živi v lastniškem stanovanju, uradno najemnih pa je le okoli 9 odstotkov naseljenih stanovanj. Hkrati se ocene praznih stanovanj gibljejo od 90.000 do 170.000, pri čemer jih je več kot 20.000 v mestnih občinah. Čeprav vsa niso primerna za bivanje ali na pravih lokacijah, številke kažejo, da ostaja večinski del stanovanjskega potenciala, zlasti v mestnih občinah z največjim povpraševanjem, neizkoriščen,« pojasnjujejo v Gospodarskem krogu. Menijo, da za državo to ne bo izguba dohodkov, temveč poskus, da se nezakonita najemna razmerja premaknejo iz sive cone v urejen, prijavljen in dolgoročen najem.
Večja pravna varnost in več stanovanj
»Na aktivacijo praznih stanovanj in povečanje fonda najemniških stanovanj bi celo bolj kot ugodnejši davek učinkovala večja pravna varnost za obe strani. Lastniki se pogosto bojijo dolgih in dragih sodnih postopkov, neplačil, poškodb stanovanja in težav pri izselitvi, zato mnogi praznih stanovanj raje niti ne oddajo. Najemniki pa se soočajo s kratkimi pogodbami, nepredvidljivimi pogoji, slabšo kakovostjo stanovanj in negotovostjo glede varščin. Zato potrebujemo standardizirane najemne pogodbe, jasna pravila glede odpovednih rokov, varščin in indeksacije najemnin, obvezno digitalno evidenco najemnih pogodb ter hitrejše postopke za tipične najemne spore,« še menijo v Gospodarskem krogu.
Hkrati pa za nižje cene seveda potrebujemo več novih stanovanj. »Na strani nove ponudbe, ki bi reševala stanovanjske stiske in cenovno dostopnost stanovanj, so nujni hitrejši prostorski postopki, regionalni prostorski načrti, spodbujanje gradnje večjih celovitih sosesk, razvoj nizkoprofitnih stanovanjskih in močnejše financiranje javne stanovanjske gradnje, tudi študentskih domov in oskrbovanih stanovanj,« še menijo gospodarstveniki.
Tukaj je smiselno dodati, da Slovenija v stanovanjske nepremičnine vlaga le okoli 2,5 odstotka BDP, kar nas uvršča med države z najnižjo stanovanjsko investicijsko intenzivnostjo v EU.
