Odločitev ni mogla biti drugačna. 2952 delegatov nacionalnega ljudskega kongresa je soglasno podprlo tretji petletni predsedniški mandat predsednika Xi Jinpinga, s čimer je 69-letni vodja komunistične partije dokončno utrdil svojo oblast po lanskem partijskem kongresu. Po moči se je tako postavil ob bok prvemu voditelju Ljudske republike Kitajske Mao Cetungu. O svojih načrtih v prihodnjih letih bo Xi spregovoril v ponedeljek, potem ko bo še z zadnjimi imenovanji konec tedna zaključeno najobsežnejše preoblikovanje kitajske vlade v zadnjih desetih letih. Na ključne položaje v državi se bodo zavihteli Xijevi zaupniki. Med prvimi sta novemu predsedniku čestitala voditelja držav, ki sta zelo odvisni od Kitajske, ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Jong Un.
Izzivi od ekonomije
do geopolitike
Xi je v svojem tretjem mandatu pred velikimi izzivi. Po koronakrizi, ki je zaradi politike ničelne tolerance do okužb na Kitajskem trajala precej dlje kot v drugih delih sveta, se mora soočiti z relativno nizko gospodarsko rastjo minulega leta. Po zgolj treh odstotkih rasti – cilj partije je bil dvainpolkrat višji – so na ljudskem kongresu za prihodnje leto napovedali okrevanje in petodstotno rast. Toda precej vprašljivo je, ali to lahko uspe. Xi namreč prej kot tržnim reformam daje prednost ideologiji.
Xija čaka tudi vse ostrejša ameriška politika, ki povzroča še globlje brazde v že tako napetih odnosih. Ta teden je kitajski predsednik ostro nastopil proti ZDA in jih obtožil »vsestranskega zadrževanja, obkrožanja in zatiranja« Kitajske. Njegov novi zunanji minister Qin Gang pa je ZDA posvaril pred konfliktom in konfrontacijami, če Washington ne bo spremenil odnosa do Pekinga. Qin napoveduje tudi nadaljevanje poglabljanja odnosov z Rusijo, pri čemer pa poudarja, da Kitajska ne bo ogrožala nikogar.
Veliko vprašanje za ameriško-kitajske odnose v času Xijevega tretjega mandata ostaja Tajvan. Kitajska je zadnji dve leti stopnjevala vdore v tajvanski prostor zračnega nadzora. Zagotovo pa Tajpej kritično gleda tudi na napovedano povečanje obrambnega proračuna, za katerega bo Peking letos namenil 7,2 odstotka več kot lani. Kljub temu je kitajski vojaški proračun še vedno precej nižji od ameriškega in pod dvema odstotkoma BDP.
Novi vplivni premier
Še bolj kot na Qina bo Xi pri iskanju odgovorov na izzive – predvsem gospodarske – računal na novega premiera, 63-letnega Li Qianga. Ta bo zamenjal dosedanjega premiera, 67-letnega Li Keqianga, ki je bil za Xijem drugi najmočnejši človek v partiji, vendar je njegova moč pa tudi vidnost zadnja leta plahnela. V primerjavi s Keqiangom, ki je veljal za strokovno podkovanega ekonomista, je Qiang predvsem Xijev lojalist.
Pred dvema letoma je bil kot partijski sekretar odgovoren za ostre proticovidne ukrepe v Šanghaju, tako ostre, da so v karanteni ostajali celo dostavljalci hrane in pomoči, kasneje pa je bil prav on tisti, ki je predlagal končanje politike ničelne tolerance do okužb. Oktobra lani je postal drugi človek politbiroja. Ker ga Xi zelo ceni in je prepričan o njegovi strokovnosti, politični opazovalci pričakujejo, da bo Qiang precej bolj vpliven premier, kot je bil Keqiang. Tesne vezi sta skovala že v letih 2004 do 2007, ko je bil Xi partijski sekretar v provinci Zhejiang, Qiang pa je bil vodja njegovega kabineta.
