Na sedežu WHO v Ženevi se začenja 79. letno zasedanje generalne skupščine WHO, najvišjega odločevalskega telesa zdravstvene organizacije. Na njem bodo ministri za zdravje in drugi visoki predstavniki držav članic do sobote med drugim razpravljali o reformi "globalne zdravstvene arhitekture", ki si prizadeva zmanjšati razdrobljenost sektorja z množico organizacij.
Na mizi je tudi več občutljivih resolucij, med drugim o Ukrajini, Palestini in Iranu, ki bi lahko sprožile burno razpravo.
Izbruh ebole v Kongu
Nedavni izbruh hantavirusa na turistični ladji v Atlantiku, ki je pritegnil mednarodno pozornost, uradno sicer ni na dnevnem redu zasedanja. Precej večjo zdravstveno krizo predstavlja izbruh ebole v Demokratični republiki Kongo. Tamkajšnje ministrstvo za zdravje je potrdilo že več kot 90 smrti.
Izbruha sta "le zadnji krizi v našem nemirnem svetu", je ob odprtju letne skupščine dejal generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus. "Od konfliktov do gospodarskih kriz, podnebnih sprememb in zmanjšanja pomoči – živimo v težkih, nevarnih in razdvajajočih časih," je povedal.
Upad financiranja
WHO preživlja težko obdobje, je dodal, pri čemer je opozoril na velik upad mednarodnega financiranja.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je ocenil, da so bili svetovni zdravstveni izzivi "le redko bolj zastrašujoči". "V preteklem letu je krčenje pomoči povzročilo motnje v zdravstvenih sistemih in povečalo neenakosti," je dejal.
Letno zasedanje skupščine poteka v težkem času za WHO, ki jo je oslabilo veliko zmanjšanje proračuna po odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da se ZDA umaknejo iz organizacije.
WHO se sooča tudi z nesoglasji in delitvami med bogatimi in državami v razvoju, ki so v začetku maja preprečili sprejem ključnega dela prelomne pogodbe o obvladovanju pandemij (PABS) iz leta 2025. Pogajanja o tem bi se po poročanju AFP lahko podaljšala še za eno leto.
Novo poročilo odbora za spremljanje globalne pripravljenosti (GPMB) medtem ugotavlja, da desetletje po tem, ko je ebola razkrila nevarne vrzeli v pripravljenosti na izbruhe, in šest let po tem, ko je covid-19 te vrzeli spremenil v globalno katastrofo, svet ni nič varnejši pred pandemijami.
Medtem ko izbruhi nalezljivih bolezni postajajo vse pogostejši, se njihov vpliv na zdravje, gospodarstvo, politiko in družbo povečuje, hkrati pa zmanjšuje sposobnost okrevanja. Odbor ob tem opozarja, da naložbe niso sledile naraščajočemu tveganju. Morebitna nova pandemija bi prizadela svet, ki je bolj razdeljen, bolj zadolžen in manj sposoben zaščititi svoje prebivalstvo kot pred desetletjem, še navaja poročilo.