Spomnimo, mlada znanstvenica Darja Šipilova je bila zaposlena na inštitutu za raziskovanje kuge in drugih nevarnih bolezni v sibirskem Irkutsku. Tuji mediji so sprva poročali, da je Darji padla epruveta z nevarnimi bakterijami na tla in se razbila. Tako naj bi se okužila in zbolela. Umrla je 2. oktobra v bolnišnici v bližnjem Šelehovu.

Po prvih, še nepotrjenih poročilih naj bi šlo za pljučno kugo, hujšo in redkejšo obliko bolezni od bubonske kuge, znane iz srednjeveških pandemij. Pljučna kuga povzroča hudo pljučnico in se lahko prenaša s človeka na človeka. Možnosti za okrevanje so sicer precej boljše, če se zdravljenje z antibiotiki začne pravočasno.

WHO zahteva nadaljevanje preiskave

WHO je v svojem prvem celovitem poročilu o primeru, ki je v začetku meseca pritegnil pozornost javnosti, pozval k nadaljevanju preiskave. »Za zanesljivejšo oceno razmer je treba zbrati dodatne klinične, epidemiološke in laboratorijske podatke, vključno s potrditvijo diagnoze umrle laboratorijske delavke,« so sporočili iz organizacije.

Okoliščine njene smrti so že od začetka vzbujale številna vprašanja. Po eni od različic, ki so se pojavile v lokalnih medijih, naj bi se Šipilova okužila, ko je v laboratoriju razbila epruveto z nevarnim povzročiteljem bolezni. Po drugi različici naj bi se simptomi pojavili po njeni vrnitvi s terenskega raziskovanja v Burjatiji, območju ob meji z Mongolijo, kjer so naravna žarišča kuge. Nobena od teh navedb ni bila uradno potrjena.

Mati pokojne Svetlana Šipilova, ki je prav tako zaposlena v zdravstvu, je že pred tem za ruske medije zavrnila trditve o razbiti epruveti. »Mojo hčer so preprosto pustili umreti,« je izjavila.

Preverjajo tudi navedbe o drugem primeru okužbe

WHO je navedel, da še vedno preverja informacije o domnevnem drugem primeru okužbe. Ruski predstavniki zdravstva medtem trdijo, da so opravili več kot 5500 testiranj, pri katerih niso odkrili nevarnih povzročiteljev bolezni. Ruske oblasti so zanikale tudi obstoj drugega primera okužbe in zatrdile, da v Irkutsku niso potrdili nobenega primera kuge.

Pozornost je vzbudilo tudi predhodno poročanje Bloomberga, po katerem je inštitut, na katerem je delala Šipilova, nekaj več kot mesec dni pred njeno smrtjo sodeloval v skupni vaji s Kitajsko. Vaja je bila namenjena odzivanju na izbruh nevarnih nalezljivih bolezni, poroča AP.  Kitajsko zunanje ministrstvo je potrdilo, da državi tesno sodelujeta pri preprečevanju in obvladovanju nalezljivih bolezni, vključno s kugo.

Za zdaj ni potrditve, da bi bila smrt laboratorijske delavke povezana z njenim delom na inštitutu.

Priporočamo