Kot smo v Dnevniku že poročali, je zaposlena v laboratoriju za nadzor kuge v sibirski regiji Irkutsk med zbiranjem vzorcev za testiranje po nesreči razbila epruveto z živimi bakterijami in umrla zaradi kuge. Ruski mediji so sprva pisali, da je ženska umrla zaradi okužbe, ki so jo opisali kot pljučno kugo, ki prizadene pljuča in se lahko širi kapljično. Po poročanju ruskih medijev je bilo z njo v stiku skoraj 200 ljudi, zato so zanje odredili karanteno.
»Ker je bila okužba v laboratoriju in je bil ta domnevno dobro razkužen, ljudje pa hitro v karanteni, je zelo malo verjetno, da bi se širila naprej, zato je, čeprav je nalezljiva, malo verjetno, da bi imela priložnost za širjenje,« je za Science Media Centre povedala Alice Hughes, profesorica naravovarstvenih znanosti na Univerzi v Melbournu.
Kaj je pljučna kuga in kako jo zdravimo?
Zdravstvene oblasti pozorno spremljajo razvoj dogodkov. »Seznanjeni smo s primerom pljučnice neznanega izvora v vzhodni Rusiji, za katero obstaja sum, da gre za kugo. Ta sum še ni potrjen,« so navedli na Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Dodali so, da glede na trenutno omejene razpoložljive informacije ni poročil o sekundarnih primerih ali trajnem prenosu med ljudmi. Izpostavili so tudi, da je med Irkutskom in državami EU »malo potovanj«, »sploh zdaj zaradi ruske vojne proti Ukrajini«.
Pljučna kuga je, kot so pojasnili, resna nalezljiva bolezen, ki se prenaša s kapljicami pri kašljanju. Vendar v EU že več desetletij niso zabeležili primera kuge, bolezen pa je mogoče učinkovito zdraviti z antibiotiki. Za prenos je po navedbah ECDC praviloma potreben tesen in dalj časa trajajoč stik z okuženo osebo, ki že kaže simptome. Organizacija bo še naprej spremljala dogajanje in je, kot so dodali, tudi v stiku s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO).
Kaj pravijo o tveganju strokovnjaki?
Izredna profesorica virusne imunologije na Univerzi v Birminghamu dr. Zania Stamataki je sicer za Science Media Centre dejala, da razume, zakaj se zdi ljudem ideja o kugi v laboratoriju skrb zbujajoča, zato je po njenih besedah vredno pojasniti, zakaj takšno delo sploh še obstaja. »Kuga ni bolezen iz preteklosti. Še vedno je endemična med populacijami glodavcev v Afriki, Aziji in Ameriki, primeri pri ljudeh pa se pojavljajo vsako leto, vključno z izbruhi pljučne oblike bolezni. Diagnostika, razvoj cepiv in spremljanje odpornosti proti antibiotikom zahtevajo laboratorije, v katerih hranijo in preučujejo živega povzročitelja. To delo je ključnega pomena za pripravo na morebitne izbruhe,« je razložila.
Podobno razmišlja tudi Brendan Wren, profesor mikrobne patogeneze na Londonski šoli za higieno in tropsko medicino: »Kuga je še vedno endemična v številnih delih sveta, vključno z zahodnimi deli ZDA, zato ni razlogov za pretirano zaskrbljenost, saj je prenos bakterije Yersinia pestis med ljudmi na splošno slab.«