Ruski državni mediji so objavo volilnih rezultatov in priznanje poraza srbskega predsednika Aleksandra Vučića na predčasnih parlamentarnih volitvah pospremili z zgodbami o domnevnem vmešavanju zahodnih obveščevalnih služb in geopolitičnem preoblikovanju regije. 

Napovedi težav pri zagotavljanju plina

Ruska državna televizijska mreža RT v svojih poročilih izpostavlja Vučićeve izjave, v katerih je opozicijsko zmago pripisal delovanju zahodnih obveščevalnih struktur, saj naj bi usklajeni pritiski ZDA in Evropske unije vplivali na volilni izid. Študentsko listo predstavljajo kot "izvajalko načrtov zahodnih centrov moči". V analizah ocenjujejo, da zmaga proevropskih sil pomeni poskus trajnega izrinjanja ruskega vpliva z Balkana, povzema Index.

Državna tiskovna agencija RIA Novosti opozarja na dolgoletno Vučićevo uravnoteževanje odnosov med Vzhodom in Zahodom. Po njeni razlagi naj bi zahodne sile motila suverena politika Srbije, zlasti njeno nepriznavanje Kosova in zavračanje uvedbe sankcij proti Rusiji. Agencija  obenem ocenjuje, da se bo nova oblast soočila z velikim izzivom zagotavljanja stabilne oskrbe z zemeljskim plinom brez dolgoročnih dogovorov z Moskvo.

"Legendarni Vučić"

"Najbolj me skrbi, da bodo sankcije proti Rusiji uvedene do marca ali aprila. Storili bodo vse, česar nismo želeli," povzemajo besede, ki jih je svojim podpornikom po porazu namenil Vučić. Agencija ga označuje za “legendarno osebnost izjemnih instinktov”. 

Vučiću tudi pripisujejo zasluge, da v napetih razmerah ob pričakovanju volilnih rezultatov niso izbruhnili izgredi. 

Kot smo poročali, so se namreč v večernih urah v središču Beograda začeli zbirati zamaskirani moški, zaradi česar je Študentska lista svoje podpornike pozvala, naj se izogibajo središču mesta. Kot piše RIA Novosti, naj bi Vučić s tem, ko je priznal poraz še pred uradnim razkritjem volilnega izida, najverjetneje preprečil ulične spopade. 

Supporters of the electoral list "Student List - Students Win" celebrate after Aleksandar Vucic, Serbian Progressive Party (SNS) prime ministerial candidate, conceded defeat in the parliamentary election in Belgrade, Serbia, October 25, 2026. REUTERS/Marko Djurica

Slavje v središču Beograda je trajalo pozno v noč. Foto: Reuters

Borci za vse dobro in proti vsemu slabemu

Glede zmagovalcev so pri Ria Novosti zadržani: “O tako imenovanih zmagovalcih je težko povedati kaj slabega, saj je o njih nasploh težko povedati karkoli. Študenti, športniki, postavni mladeniči, borci za vse dobro in proti vsemu slabemu,” so jih opisali in dodali, da kardiolog Ilija Srdanović, ki bo najverjetneje novi srbski premier, Rusiji ni namenil niti ene grde besede. 

Ilija Srdanovic, first on the electoral list "Student List - Students Win", celebrates following the first results of the parliamentary election in Belgrade, Serbia, October 25, 2026. REUTERS/Marko Djurica     TPX IMAGES OF THE DAY

Ilija Srdanović, kardiolog in univerzitetni profesor iz Novega Sada,  je najverjetnejši novi srbski premier. Foto: Reuters

Kot še pišejo, je bodoča srbska vlada, ki jo označujejo za skupino “sočutnih, a politično neizkušenih državljanov” kot plastelin, ki ga bo v roke najprej dobila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Zaskrbljenost zaradi obrata k Bruslju

Državna tiskovna agencija TASS v poročilih ohranja bolj zadržan ton. Osredotoča se predvsem na uradne podatke republiške volilne komisije in formalne postopke prenosa oblasti.

V svojih analizah povzema tudi opozorila ruskih analitikov, da bi hiter obrat nove srbske vlade proti Evropski uniji in Natu lahko poglobil notranje razkole v državi ter dodatno zaostril varnostne razmere na severu Kosova.

Ruski časnik Izvestija  pa se osredotoča predvsem na gospodarske posledice političnih sprememb. Srbija je doslej uživala ugodne cene ruskega zemeljskega plina in vzdrževala tesne odnose z Gazpromom, kar je po pisanju časnika predstavljalo pomemben temelj njene energetske stabilnosti.

Srbsko gospodarstvo je močno odvisno od ruskega zemeljskega plina, pri čemer so popusti, ki so jih bili deležni doslej, ključnega pomena

Izvestija navaja tudi, da se v poslovnih krogih pojavlja skrb, da bi proevropska usmeritev nove oblasti lahko ogrozila dvostranske trgovinske dogovore in privedla do sprememb pri ključnih energetskih projektih.

Krivijo družbena omrežja

Tiskovna agencija Sputnik pa se v svojih poročilih osredotoča na vlogo nevladnih organizacij, ki naj bi jih financiral Zahod, ter vlogo družbenih omrežij pri mobilizaciji volivcev.

Po ocenah Sputnika naj bi na volilni izid pomembno vplivale dolgotrajne medijsko-propagandne kampanje proti vladajoči koaliciji. Agencija obenem namiguje, da bodo zahodni partnerji od Beograda zdaj zahtevali hitro uskladitev zunanje politike z odločitvami Bruslja.

Priporočamo