Morda bo to jesen Srbija doživela največjo notranjepolitično spremembo po letu 2001, ko se je ob pritisku množic zrušil režim Slobodana Miloševića. Če se bo to res zgodilo, bo v teh prelomnih dogodkih glavno vlogo najbrž odigral 56-letni novosadski kardiolog in univerzitetni profesor Ilija Srdanović. Od njega je namreč v veliki meri odvisno, ali bo študentska lista, na kateri je prvo ime, zmagala na predčasnih parlamentarnih volitvah 25. oktobra. Kot pravi analitik Faris Kočan, je to mogoče kljub sistemskim prednostim vladajoče Srbske napredne stranke (SNS), to je medijski pristranskosti, pritiskom na zaposlene v javnem sektorju, uvozu volilcev iz Republike Srbske … Morda bomo torej to jesen priča koncu 14-letne vladavine Aleksandra Vučića.
Dolgo je zlasti režimski rumeni tisk ugibal, kdo bo prvi na študentski listi. Izbira profesorja Srdanovića – ki pa (še) ni kandidat za premierja – je presenečenje. V svojih prvih izjavah po tej izvolitvi pravi, da je samo prvi med enakimi. »To je vsekakor v skladu s kolektivnim duhom študentskih protestov, ki nočejo imeti voditelja,« pravi srbski pisatelj in politični komentator Marko Vidojković, ki je prepričan, da bi bil lahko nosilec študentske liste tudi kdo drug, »ker je na listi še veliko drugih velikih osebnosti«.
Med 250 kandidati za poslance na študentski listi ni študentov, ampak znane osebnosti iz javnega življenja, kot so gledališki igralci, nekdanji športniki, ugledni pravniki in univerzitetni profesorji, kot je kardiolog Srdanović, ki je že od vsega začetka, od novembra 2024, podobno kot več sto drugih profesorjev, podpiral študentske proteste. Študentje torej pričakujejo, da bodo poslanci, ki bodo izvoljeni na njihovi listi – tako kot v primeru zmage njihov premier (za zdaj še niso določili kandidata) – uresničevali njihov program. Vidojković se sprašuje, ali bo res tako glede na to, da je veliko kandidatov na študentski listi javnosti neznanih.
Vučić, ki je kandidat za premierja, je Srdanovića že pozval na televizijsko soočenje. Srdanović pa mu je odgovoril, da se ne namerava pogovarjati z nekom, ki uničuje državo. Provladni tabloidi so to izkoristili za to, da so Srdanovića razglasili za strahopetca. »A velika večina volilcev, ki bodo glasovali za študentsko listo, noče pogovora z Vučićem, ampak hoče videti njegov poraz na volitvah, po katerem bi mu sodili,« meni Vidojković.
Vprašanje, ali je študentska lista res proevropska
Vučićev padec bi najbrž v Srbiji pomenil nekaj podobnega, kot je na Madžarskem nedavno strmoglavljenje z oblasti njegovega prijatelja Viktorja Orbana po 16 letih vladavine. Tudi Srbija bi se na tak način bolj približala Evropi. Študentske zahteve po vladavini prava, institucionalni odgovornosti, neodvisnih institucijah in omejevanju korupcije sodijo k temeljem zahodne demokracije in vsebini pristopnih pogajanj za vstop v EU.
Še vedno pa ni mogoče reči, da je študentska lista proevropska. Študentje za zdaj nočejo odpirati vprašanja odnosa do Rusije in EU, ker morajo pred volitvami 25. oktobra preprečiti razkol v lastnih vrstah in pridobiti tudi nekatere proruske nacionalistične volilce. »V njihovem programu ni zunanje politike, prav tako ne odpirajo problematičnih nacionalističnih tem, kot sta Kosovo in Republika Srbska. O tem bomo razpravljali šele, kot bo Srbija spet demokratična,« pravi Vidojković.
Priznava, da je na študentski listi nekaj nacionalistov, a ni skrajnežev. »Nekaj nacionalističnega ekstremizma je bilo na zborovanju v Beogradu 28. junija lani. A študentje so se že davno vrnili na zahteve po pravni državi in osvobajanju institucij. Te naloge so skupni imenovalec za vse, ki so se znašli na študentski listi, ne glede na njihovo ideološko pripadnost,« pravi Vidojković. O Srdanoviću domneva, da je proevropsko usmerjen, in dodaja: »Glede na to, da ni prišel na Mladićev pogreb in da pokojnega vojnega zločinca ni hvalil javno in, kolikor vem, tudi ne zasebno, sem prepričan, da nima pozitivnega mnenja o njem. Najbrž pa se o podobnih stvareh noče opredeljevati, potem ko so študenti izgubili že veliko desničarskih glasov, ker niso žalovali za Mladićem in ker na svojo listo niso uvrstili profesorja primerjalne književnosti Mila Lomparja, ki je velikosrbski ideolog.« Provladni rumeni tisk pa Srdanovića zmerja za izdajalca, ker kot kardiolog sodeluje s hrvaškimi bolnišnicami.
S študenti kolesaril od Novega Sada do Kragujevca
Študenti so se v četrtek s kolesi odpravili na volilno kampanjo po Srbiji. Profesor Srdanović je na instagamu, na katerem ima več kot 40.000 sledilcev, takoj sporočil, da se jim bo pridružil. Sicer je že februarja lani šel z njimi kot najstarejši na 240 kilometrov dolgo pot s kolesom od Novega Sada do Kragujevca. Marca 2025 je po tistem, ko je moral na zaslišanje na policijo, izjavil, da je treba podpreti mlade in stati za njimi: »Samo po njihovi zaslugi bomo namreč lahko prišli ven iz tega močvirja zaostalosti.« Nekaj tednov zatem je bilo množično zborovanje študentov v Nišu in profesor je opravljal naloge redarja!
Maja 2026 je na množičnem zborovanju v Beogradu zbranim sporočil: »Srbija ni pripravljena na spremembe, ker se je že spremenila. Srbija zmaguje, ker zmagujejo študenti.« Na zborovanju v Novem Sadu 10. septembra pa je dejal: »Minili sta skoraj dve leti, odkar iščemo odgovor na nepojmljivo tragedijo v Novem Sadu. Študenti so zahtevali odziv institucij. In kaj so dobili? Odgovor države je bil: 'Ni krivcev.' Nočejo najti krivcev. Pa veste, zakaj? Ker so prav oni najbolj odgovorni in največji krivci. Ker so stvar prignali tako daleč, da korupcija ubija.« Dejal je še, da so mladi naredili Srbijo boljšo že s tem, ko so jo »vso prepešačili in prekolesarili in idejo svobode širili po vsej naciji«.
