Od srede do petka bo na obisku na Kitajskem ameriški predsednik Donald Trump, ki poudarja, da so ZDA v vlogi najmočnejše sile. A Trump, ki ga očitno tepe pretirana aroganca, v tem svojem drugem mandatu ni bil močno neuspešen samo v vojni z Iranom, ampak lani spomladi tudi s svojim »liberation day«, »dnevom osvoboditve«, ko je uvedel carinske stopnje za skorajda vse države na svetu. Takrat se je dvigu ameriških carin uspešno zoperstavila Kitajska s povračilnimi carinami in grožnjo, da bo ustavila izvoz redke zemlje, nad katero ima Peking skoraj monopol.
Pred kongresnimi volitvami noče dodatnega neuspeha
V Pekingu mirno pričakujejo Trumpov obisk. Kitajski voditelj Xi Jinping je zadovoljen s sedanjim stanjem odnosov z ZDA, ker kitajsko gospodarstvo, ki ima sicer težave in mu stopnja rasti pada, rešuje pred krizo prav vse večji izvoz v ZDA. Trump tako zdaj pričakuje od Kitajske, da bo na primer od Boeinga kupila več letal in od ameriških kmetov več govedine in soje.
Tudi zaradi poraza z Iranom, ki ga sicer prikazuje kot svojo zmago, ima Trump v Pekingu šibkejšo pozicijo. Aprila je za en mesec prestavil obisk, ker je upal, da bo hitro uredil zadevo z Iranom. Najbrž bo zdaj Xi poskušal rešiti čast in ugled Trumpa tako, da ga bo hvalil in sklenil sporazume, ki bodo ugodni tudi za ZDA. Trump bi si pred delnimi kongresnimi volitvami jeseni težko privoščil še en velik neuspeh.
Xi pa hoče Trumpa prepričati, naj ne prodaja orožja Tajvanu. A če bi Trump prenehal podpirati dejansko neodvisnost Tajvana, bi se na otoku okrepil prokitajski del zelo vplivnega opozicijskega Kuomintanga, Japonska, Južna Koreja in druge vzhodnoazijske države pa bi se oddaljile od ZDA. Zaradi te možnosti se Japonska povezuje z državami vzhodne Azije.
Kaj je skupni interes Washingtona in Pekinga?
Srečanje je pomembno zlasti zato, ker bi bil za Trumpovo sklenitev miru z Iranom lahko odločilen Xijev pritisk na Teheran. Iranu namreč najbolj pomaga prav Kitajska, tudi s trgovinskimi stiki, elektronskimi deli, ki so pomembni za brezpilotnike in izstrelke, podatki s satelitov, ki usmerjajo iranske napade, pa tudi z diplomatsko podporo. V Teheranu zahtevajo, da Kitajska v primeru sklenitve miru z ZDA postane porok uresničitve mirovne pogodbe. Kitajska pa ob Trumpovi kaotični politiki nastopa kot dejavnik stabilnosti in miru. S to njeno vlogo se nikakor ne strinjajo Japonska, Južna Koreja in še marsikatera druga država jugovzhodne Azije. Vse bodo zelo skrbno spremljale Trumpov obisk v Pekingu.
V interesu Trumpa in Kitajske je, da se konča blokada Hormuške ožine. Čeprav so ZDA izvoznik nafte, se Trumpovim volilcem zvišuje cena bencina. Kitajska, ki je največji kupec iranske nafte, največ pa je uvozi iz Savdske Arabije, je do februarja kar 43 odstotkov vsega svojega uvoza nafte dobila iz Perzijskega zaliva, torej prek Hormuške ožine. Pri zemeljskem plinu je bil ta delež 24-odstoten. Poleg tega je lani kitajski izvoz v zalivske države dosegel vrednost 109 milijard evrov.
Ameriška blokada Hormuške ožine, ki je 13. aprila z zamikom petih tednov sledila iranski, je bila torej tudi pritisk na Kitajsko, ki ima naftnih rezerv za pet mesecev. Pred ameriško blokado je bila vsaka peta ladja, ki je po 28. februarju prišla iz Perzijskega zaliva, kitajska. Peking pa je ostro nasprotoval že iranski blokadi ožine, saj za Kitajsko in tudi za ZDA, predvsem za izvozna podjetja v teh dveh gospodarskih velesilah, ni dobro, da številne države po svetu, predvsem v Aziji, ki je do februarja kupovala največ nafte in plina iz držav Perzijskega zaliva, zapadajo v vse hujše gospodarske težave. Ponekod v Vietnamu, na Tajskem in Filipinih, ki so izjemno pomembni trgi za Kitajsko, že prihaja do uporov, ker ni bencina.
