Ožina Bab al Mandeb, kar v arabščini pomeni »vrata solza«, ločuje Arabski polotok od Afrike ter povezuje Rdeče morje z Adenskim zalivom in Indijskim oceanom. Pred konflikti je skozi približno 32 kilometrov široko ožino potekalo okoli 30 odstotkov svetovnega kontejnerskega prometa. Po tej poti med Azijo in Evropo prevažajo avtomobile, pohištvo, hrano in energente. Ladje, ki se ji morajo izogniti, lahko potujejo okoli afriškega Rta dobrega upanja. To pa pomeni več tisoč kilometrov daljšo pot in več dni zamude, kar povečuje tudi stroške prevoza.
Brett McGurk, analitik za globalne zadeve na CNN, ki je na visokih položajih na področju nacionalne varnosti deloval v administracijah predsednikov Georgea W. Busha, Baracka Obame, Donalda Trumpa in Joeja Bidna, pravi, da je Bab al Mandeb postala še pomembnejša ožina po iranskem zaprtju Hormuške ožine. Glavno vlogo pri grožnji ladijskemu prometu skozi Rdeče morje pa igrajo jemenski hutijevci. Ti so za svoj vzpon lahko v veliki meri hvaležni prav Iranu.
Vzpon hutijevcev
Iran od islamske revolucije leta 1979 prek revolucionarne garde in elitnih enot Kuds podpira različne oborožene skupine na Bližnjem vzhodu. Med njimi so libanonski Hezbolah, palestinski Hamas in Islamski džihad ter različne milice v Iraku in Siriji. Strategija Teherana temelji na vzpostavljanju zavezništev z oboroženimi skupinami v šibkih ali razdeljenih državah, s čimer si zagotavlja strateško globino in vzvode pritiska na ZDA, Izrael in njihove regionalne partnerje.
Hutijevci so se v severnem Jemnu pojavili kot gibanje znotraj zajditskega šiitskega preporoda konec osemdesetih in v devetdesetih letih. Leta 2014 so zavzeli prestolnico Sana, zaradi česar je Savdska Arabija naslednje leto skupaj z zavezniki začela vojaško posredovanje. Iran gibanja ni ustanovil, vendar mu je z dobavo orožja, sestavnih delov za rakete, brezpilotnikov, usposabljanjem in tehnično podporo pomagal, da je iz lokalnega upora preraslo v regionalno in nato globalno pomembno vojaško silo.
Ameriški umik in posledice
V času prihoda predsednika Joeja Bidna v Belo hišo je bila vojna v Jemnu že v sedmem letu, humanitarne razmere pa so bile zelo slabe. Administracija je preklicala odločitev Donalda Trumpa, ki je hutijevce označil za tujo teroristično organizacijo, ustavila ameriško podporo ofenzivnim operacijam Savdske Arabije ter imenovala posebnega odposlanca za iskanje politične rešitve. Leta 2022 je Washington pomagal doseči premirje, ki je zmanjšalo intenzivnost spopadov.
McGurk sicer meni, da je premirje omogočilo hutijevcem in Iranu, da utrdijo svoj položaj. Medtem ko je Washington zmanjšal svojo vojaško navzočnost na območju in dal prednost diplomaciji, je Iran še naprej oskrboval hutijevce po kopenskih in pomorskih tihotapskih poteh. Teheran in Hezbolah naj bi z njimi sodelovala tudi pri sestavljanju in izdelavi naprednejšega orožja.
Od Gaze do napadov na ladje
Po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023 in začetku izraelske vojne v Gazi so se v konflikt vključile tudi druge skupine, povezane z Iranom. Hezbolah je napadal Izrael iz Libanona, milice v Iraku in Siriji so napadale ameriške sile, hutijevci pa so iz Jemna začeli izstreljevati rakete in brezpilotnike proti Izraelu ter napadati trgovske ladje v Rdečem morju in pri Bab al Mandebu.
Hutijevci so svoje napade utemeljevali s podporo Palestincem, vendar so napadali tudi ladje, ki niso bile neposredno povezane z vojno v Gazi. Januarja 2024 so izvedli enega največjih napadov na trgovske ladje in ameriške pomorske sile v Rdečem morju. V napadu so uporabili brezpilotnike, protiladijske križarske in balistične rakete. Ameriška diplomacija z Iranom v Omanu ni preprečila nadaljnje eskalacije, zato je predsednik Biden kmalu zatem ukazal ameriške napade na položaje hutijevcev, z ZDA pa so sodelovale tudi druge države.
Nov prodor ob strateški ožini
Lani je Trumpova administracija hutijevce znova uvrstila med teroristične organizacije in okrepila napade nanje. Po sedmih tednih ameriškega bombardiranja je Oman posredoval pri dogovoru. ZDA so nehale napadati hutijevske cilje, ti pa so se zavezali, da ne bodo napadali ameriških ladij. Dogovor ni zajemal Izraela in Savdske Arabije, vendar je za nekaj časa prinesel zmanjšanje napetosti.
Razmere so se prejšnji teden znova razvnele. Hutijevske sile so v hitrem prodoru vzdolž jemenske obale Rdečega morja zavzele nova območja neposredno ob Bab al Mandebu. Po poročanju CNN naj bi se njihove sile prebile tudi na otok Majun oziroma Perim, ki leži sredi ožine. S tem naj bi pridobile ključne položaje, s katerih lahko sedaj s klasičnim topništvom in raketami ogrožajo ladijski promet. Pred tem so napade lahko izvajali zlasti z brezpilotniki in raketami daljšega dosega.
Ožina za zdaj ostaja odprta
Ladje za zdaj še plujejo skozi Bab al Mandeb, ameriški predsednik Donald Trump pa je dejal, da hutijevci ne želijo neposrednega spopada z ZDA in naj bi ladjam dovolili prehod. McGurk medtem opozarja, da ožine niti ni treba zapreti. Pravi, da Iranu zadostuje že samo grožnja z morebitnimi napadi.
Razmere se lahko še spremenijo, saj se frontne črte v Jemnu pogosto premikajo. Po poročanju CNN se vladne sile pripravljajo na protinapad, Washington pa bi jim lahko zagotovil obveščevalne podatke. Poveljnik ameriškega osrednjega poveljstva Brad Cooper je medtem obiskal Savdsko Arabijo, kjer je preverjal razmere. Ne glede na nadaljnji razvoj dogodkov pa hutijevci po oceni McGurka ostajajo pomemben akter regionalnega ravnotežja.