Iran trdi, da je ameriška vojska v soboto zvečer v Hormuški ožini napadla njegovo trgovsko ladjo in ubila ena osebo, štiri pa so ranjene. Še eno ladjo v ožini je zadel izstrelek neznanega izvora. Vse to kaže na nevarne razmere v ožini, skozi katero je pred februarskim napadom ZDA in Izraela na Iran potovala petina svetovne nafte. ZDA sicer navajajo, da nudijo ladjam, ki se odločijo prečkati ožino, zračno zaščito, ki pa so jo zdaj dnevno omejile na določeno časovno okno, je poročal Financial Times.
Drugi negativen dejavnik je objava Savdske Arabije, da je zaradi napadov z droni, za katere obtožuje proiranske milice v Iraku, zaprla svoj naftovod od vzhoda do zahoda države. Ta naftovod je postal ključna energetska žila za izvoz savdske nafte, saj se z njegovo uporabo izognejo Hormuški ožini. 1200 kilometrov dolg naftovod pelje do savdskega naftnega polja Abkak na vzhodu države ob Perzijskem zalivu, ki je posebnega strateškega pomena zaradi tamkajšnje največje rafinerije surove nafte na svetu, do pristanišča Janbu na zahodu Savdske Arabije ob Rdečem morju. Zdaj se čez ta naftovod dnevno pretaka od štiri do pet odstotkov nafte na svetovnem trgu. Popravila naj bi trajala nekaj tednov, zalog nafte v Janbuju pa je samo za pet do sedem dni, navaja Reuters.
Iz Janbuja nafta s tankerji potuje ali na sever skozi Sueški prekop oziroma preko egiptovskega naftovoda proti Sredozemlju ali pa s tankerji na jug proti azijskim trgom. Ta pot pelje čez ožino Bab Al Mandeb (Vrata žalosti) med Džibutijem in Jemnom, kjer pa so proiranski jemenski hutijevci v zadnjih dneh zabeležili velike uspehe. Zavzeli so pristanišče Moka ob ožini, potem pa še otok Perim, ki leži na sredini 26 kilometrov široke ožine in jo razdeli na dva kanala.
Adam Baron iz ameriškega mislišča Nova Amerika je ocenil, da ti hutijevski uspehi »zagotovo predstavljajo točko preloma«, saj so zavzeli najbolj strateške lokacije v vsem Jemnu. »Če govorimo o strateških točkah, ni nobene, ki bi bila za oboroženo skupino vredna več kot tiste z dostopom do ožine Bab al Mandeb,« je dejal za Al Džaziro.
Uspehi proiranskih hutijevcev so velik udarec za tamkajšnjo vlado in tudi za Savdsko Arabijo, ki vlado podpira in se proti hutijevskim upornikom bori že več kot desetletje. Zato je toliko bolj nerazumljivo, zakaj tokrat z zračnimi napadi ni poskušala ustaviti hutijevske ofenzive. Ameriški mediji so poročali, da je savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman najmanj dvakrat prosil Belo hišo, naj z zračnimi napadi posreduje ameriška vojska, pa je predsednik Donald Trump to zavrnil. Savdska Arabija je nato v nedeljo napadla hutijevske položaje iz zraka, toda sodeč po poročilih s terena jih ni ustavila. Resno protiofenzivo bi morala izpeljati v sodelovanju z jemensko vladno vojsko, ki pa se je umaknila precej proti vzhodu.
Iran in njegovi zavezniki imajo tako zdaj v rokah položaje, s katerimi lahko resno ogrozijo oziroma ustavijo promet skozi dve ožini, ki sta med najpomembnejšimi za svetovno trgovino. Hutijevci sicer niso razglasili zaprtja ožine Bab al Mandeb, so pa že prej naznanili, da ne bodo dovolili plutja savdskim tankerjem. V ponedeljek se bodo tudi nadaljevali pogovori med iranskimi in omanskimi predstavniki o ureditvi režima plovbe skozi Hormuško ožino. Toda v Teheranu pomenljivo vnaprej znižujejo pričakovanja, ob poudarku, da morajo tudi Združene države privoliti v njegove zahteve.
Vsi ti dogodki porajajo ocene, da se bo cena nafte še povzpela. Ta teden je po prvih uspehih hutijevcev v Jemnu referenčni sodček nafte brent prvič po juliju presegel sto dolarjev. V Sloveniji pa se v torek napoveduje nova podražitev naftnih derivatov.
