Upravni odbor Sveta za uresničitev miru v Bosni in Hercegovini (PIC) je za dva tedna imenoval ameriškega diplomata Louisa Crishocka za vršilca dolžnosti visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH. Upravni odbor, v katerem so predstavniki članic skupine G7, Turčije in EU, se namreč spet ni mogel dogovoriti o tem, kdo naj zamenja dosedanjega visokega predstavnika, Nemca Christiana Schmidta.
V torek so se veleposlaniki omenjenih držav in EU ves dan posvetovali. Na koncu so se dogovorili, da Schmidtov položaj za dva tedna prevzame njegov dosedanji namestnik Crishock. Ponovno se bodo sestali 14. julija, ko naj bi končno izbrali novega visokega predstavnika s polnim mandatom.
Opozorilo pred izkoriščanjem vakuuma
Bavarski desnosredinski politik Schmidt je 10. maja odstopil ob pritisku ZDA. Američani so na seji upravnega odbora 4. junija poskušali postaviti za naslednika italijanskega diplomata Antonija Zanardija Landija, ki naj ne bi oviral poslovnih načrtov Bele hiše, kot je plinovod, ki bi povezoval Krk in BiH, tako da bi tudi BiH kupovala ameriški utekočinjeni zemeljski plin. A Landiju, ki je bil veleposlanik v Moskvi in Beogradu, so nasprotovale Francija, Velika Britanija in Nemčija. Te tri evropske države so podpirale Renéja Troccaza, posebnega francoskega odposlanca za Zahodni Balkan. Tega nesoglasja jim očitno še ni uspelo odpraviti.
Upravni odbor PIC je v sredinem sporočilu za javnost zapisal, da pričakuje uspešno sodelovanje s Crishockom, ki bo deloval pod političnim vodstvom PIC, imel pa bo vsa pooblastila visokega predstavnika. »Če bi kateri od akterjev (na primer Republika Srbska) poskušal ogroziti, se izogniti ali oslabiti prejšnje odločitve visokih predstavnikov, bo vršilec dolžnosti (Crishock) sprejel potrebne ukrepe v okviru svojega mandata v skladu z aneksom X. Daytonskega sporazuma,« še piše v sporočilu za javnost. Spomnimo, da je aneks X., ki visokemu predstavniku daje velike pristojnosti, začel veljati leta 1997, torej dve leti po daytonskem sporazumu. Gre za bonska pooblastila, s katerimi je PIC visokemu predstavniku med drugim omogočil, da lahko tudi razveljavlja zakone in jih sprejema, odstavlja izvoljene politike in jih imenuje.
Od dosedanjih visokih predstavnikov je zlasti Schmidt veliko uporabljal svoje velike pristojnosti. Sicer se mu je upravni odbor PIC zdaj zahvalil za njegov prispevek k »stabilnosti in varnosti« v BiH v njegovem petletnem mandatu. Schmidt pa je izjavil, da se politika visokega predstavnika z njegovim odhodom ne bo spremenila.
Evropa ni popustila Beli hiši
Kot pravi Tanja Topić, bosanska analitičarka iz nemške fundacije Friedrich Ebert, je Trumpova administracija odločno zahtevala Schmidtov odstop in ga dosegla. »Američani so zatem pričakovali, da bo Evropa brez ugovarjanja sprejela njihovo izbiro visokega predstavnika (gre za Italijana Landija), kar pa se ni zgodilo. Evropa se boji, da bi visoki predstavnik uresničeval zahteve Trumpove administracije, kar bi imelo negativne posledice za BiH,« pravi Topićeva. »V delu domače javnosti pa obstaja bojazen, da bi novi visoki predstavnik po meri ZDA, ki so zdaj izjemno naklonjene Miloradu Dodiku, lahko razveljavil Schmidtove odločitve, na kar upa Dodik s svojimi sodelavci.« Vsekakor so ZDA po Trumpovi ponovni vselitvi v Belo hišo spremenile svojo politiko do BiH. »Težišče nove administracije ni na razvoju demokracije, ampak v iskanju dobička in poslovnih perspektiv.«
Imenovanje vršilca dolžnosti je tako začasna rešitev, ker Evropa ni popustila Beli hiši. »Američani pa so dobili, kar so najbolj zahtevali, to je, da Schmidt do 30. junija zapusti urad visokega predstavnika,« še dodaja Topićeva. Schmidt se namreč ni hotel prilagajati njihovim poslovnim načrtom.