Vetrna energija velja za enega ključnih stebrov energetskega prehoda in zmanjševanja odvisnosti od fosilnih goriv. Toda širitev vetrnih elektrarn odpira tudi vprašanja o njihovem vplivu na prostoživeče živali. Med najbolj prizadetimi so netopirji, katerih številnost in ekološka vloga sta že tako pod pritiskom različnih okoljskih dejavnikov.
Nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS), razkriva precej večje razsežnosti problema, kot so kazale dosedanje ocene. Znanstveniki ocenjujejo, da je med letoma 1981 in 2024 na območjih vetrnih elektrarn v celinskem delu ZDA zaradi delovanja vetrnih turbin poginilo približno 18,7 milijona netopirjev. Še posebno skrb vzbujajoč je trend zadnjih let. Medtem ko je pred približno dvema desetletjema zaradi vetrnih elektrarn poginilo okoli 100.000 netopirjev na leto, je letno število smrtnih žrtev do leta 2021 zraslo na približno 1,5 milijona, poroča Euronews.
Zakaj vetrne turbine predstavljajo nevarnost za netopirje?
Veliko netopirjev pogine zaradi trkov z vrtečimi se lopaticami vetrnih turbin. Razlogi, zaradi katerih se živali približujejo tem objektom, še niso povsem pojasnjeni. Med možnimi razlagami raziskovalci omenjajo privlačnost zvoka turbin, zamenjevanje konstrukcij z drevesi ali težave pri zaznavanju hitro premikajočih se lopatic. Možno je tudi, da netopirje k turbinam privlačijo drugi, še neraziskani dejavniki.
Težava je tudi v tem, da so bile dosedanje ocene smrtnosti pogosto nepopolne. Spremljanje poginulih živali je namreč večinoma potekalo na posameznih območjih vetrnih elektrarn, uporabljene metode pa niso bile povsod enake. Poleg tega raziskovalci ne najdejo vseh poginulih živali. Trupla lahko hitro odstranijo mrhovinarji, nekatera pa ostanejo skrita v visoki travi in rastlinju.
Da bi dobili zanesljivejšo sliko, je raziskovalna skupina analizirala 499 poročil o spremljanju smrtnosti na 277 vetrnih elektrarnah. Z uporabo naprednih statističnih modelov je ocenila tudi izgube na območjih, kjer neposredno spremljanje ni potekalo.
Najbolj prizadete so predvsem selitvene vrste
Raziskava je pokazala, da izgube niso enakomerno porazdeljene med vse vrste netopirjev. Posebej prizadete so nekatere severnoameriške vrste, ki se selijo in pogosto počivajo na drevesih.
Med najbolj prizadetimi je sivkasti netopir, pri katerem raziskovalci ocenjujejo približno 6,7 milijona poginulih osebkov. Vzhodni rdeči netopir je zabeležil okoli 5,8 milijona smrtnih žrtev, srebrnodlaki netopir pa približno 3,4 milijona.
Te ugotovitve so pomembne tudi zato, ker gre za vrste, ki jih ne prizadenejo nujno enake grožnje kot nekatere jamske vrste netopirjev. Medtem ko je pri slednjih velik problem bolezen belonosega sindroma, se pri drevesnih in selitvenih vrstah kažejo dodatna tveganja, povezana z energetskim razvojem. Raziskovalci opozarjajo, da bi se lahko različne grožnje medsebojno seštevale in dodatno obremenjevale že ranljive populacije.
Lokacija in zasnova vetrnih elektrarn sta ključnega pomena
Kljub skrb vzbujajočim številkam prinaša raziskava tudi pomembno sporočilo: negativne vplive vetrnih elektrarn na netopirje je mogoče zmanjšati. Eden najpomembnejših dejavnikov je izbira lokacije. Vetrne elektrarne v bližini rek so bile povezane z večjo smrtnostjo netopirjev. Reke namreč predstavljajo pomembne prehranjevalne in navigacijske koridorje, zato se na teh območjih zadržuje več živali.
Pomembne so tudi konstrukcijske značilnosti turbin. Raziskovalci so ugotovili, da so bile turbine z manjšo oddaljenostjo spodnjega roba rotorja od tal povezane z večjim številom poginulih netopirjev. Večja površina, ki jo zajamejo vrteče se lopatice, je prav tako povezana z večjim tveganjem. To pomeni, da bi bilo mogoče že pri načrtovanju novih projektov upoštevati ekološke značilnosti prostora in izbrati rešitve, ki zmanjšujejo nevarnost za prostoživeče živali.