Leto 2026 predstavlja »pomemben mejnik: spremljanje novic prek družbenih omrežij in videoplatform je prvič prehitelo druge vire novic kot svetovno najbolj razširjen vir informacij« s 54 odstotki, je zapisal Jim Egan, glavni avtor poročila Reutersovega inštituta za preučevanje novinarstva.
Gre za trend, ki se nakazuje že nekaj časa. Kljub temu se je še pred pandemijo covida-19 pogosto norčevalo iz ljudi, ki so se po informacije zatekali na družbena omrežja. Med pandemijo so ta omrežja pokazala vso moč pri širjenju lažnih informacij in teorij zarot. Zlasti pa so se izkazala kot odlično orodje za polarizacijo družbe in podpihovanje sovraštva. Tudi tako, da so algoritmi uporabnikom namerno ponujali vsebine, ki so v njih vzbudile močne čustvene odzive. Pogosto namerno negativne. Odgovornosti za te vsebine medtem noče prevzeti nobena platforma, četudi jih aktivno širi.
Četudi so v nekaterih državah platforme tradicionalne medije prehitele že pred leti, je zlasti v nekaterih državah v Evropi prednost še vedno na strani spletnih mest in aplikacij tradicionalnih medijev. Podatkov za Slovenijo ni, saj ni bila vključena v raziskavo. Na Hrvaškem se na spletnih mestih tradicionalnih medijev še vedno informira 56 odstotkov vprašanih, prek televizije pa 61 odstotkov.
Po novice tudi h klepetalnim robotom
Letošnja izdaja poročila pravi, da je 54 odstotkov vprašanih v tednu pred anketo novice spremljalo prek družbenih omrežij ali videoplatform. S tem so presegli 52 odstotkov anketiranih, ki so kot vir novic navedli televizijske novice, 51 odstotkov za aplikacije ali spletna mesta časopisov ter 21 odstotkov za radio.
Vse več ljudi se za novice obrača tudi na klepetalne robote z umetno inteligenco. Približno 10 odstotkov vprašanih je povedalo, da jih za novice uporablja tedensko, kar je več kot lani, ko je ta delež znašal sedem odstotkov. Gre za posebej skrb vzbujajočo novico, saj tudi najzmogljivejši modeli pogosto »pozabijo«, kateri dan je, in redno odgovarjajo z močno zastarelimi podatki. Pogosto pa si jih gladko izmislijo.
Ironija globalnega trenutnega trenda je, da vse več ljudi, ki novice iščejo na platformah brez strogih uredniških norm ali celo pri umetni inteligenci, hkrati dvomi o verodostojnosti tradicionalnih medijev.
Ta kazalnik je namreč dosegel zgodovinsko nizko raven, saj je le še 37 odstotkov vprašanih izjavilo, da zaupa »večini novic večino časa«. Hkrati pa jih 62 odstotkov odgovarja, da jih skrbijo spletne dezinformacije.
Televizija zanima le še starejše
Trije od desetih vprašanih so povedali, da so družbena omrežja ali videoplatforme njihov glavni vir novic. Med mladimi, starimi od 18 do 24 let, se je ta delež povzpel na polovico. Televizija je medtem ostala vodilni vir novic le med starejšimi od 45 let.
So pa opazni različni pristopi do posameznih platform. Večina vprašanih je platformo X ali youtube obiskala z izrecnim namenom iskanja novic. Na facebooku, instagramu in tiktoku pa so uporabniki na novice pogosteje naleteli naključno, medtem ko so počeli kaj drugega.
Raziskovalci so svoje ugotovitve utemeljili na spletnih anketah, v katerih je sodelovalo skoraj 100.000 ljudi iz 48 držav, izvedlo pa jih je podjetje za javnomnenjske raziskave YouGov v začetku letošnjega leta.