Kot kaže, bosta poslancu Resnice Borisu Mijiču pri plačilu okroglih 32.000 evrov davčnega dolga njegovega podjetja Progros na pomoč priskočila dva od največjih domačih gradbincev. Po informacijah portala Necenzurirano se namreč družbi CGP in Kolektor Koling z Mijičevim podjetjem, ki je bilo njun podizvajalec pri gradnji novega zapora v Dobrunjah, dogovarjata o plačilu dodatnih del pri tem projektu. Dokončnega dogovora med gradbincema in Mijičem še ni, a naj bi bil ta po poročanju portala zelo blizu. Novi zapor je bil sicer zgrajen že aprila lani, uporabno dovoljenje pa je prejel novembra.

Neobračunana slikopleskarska dela

V CGP, ki je v lasti Darija Južne, in Kolektor Kolingu so tako po enem letu po zaključku gradnje v Dobrunjah opazili, da podjetju poslanca Mijiča niso plačali vseh opravljenih del. Podjetji naj bi mu sedaj izplačali dobrih 32.000 evrov za neobračunana slikopleskarska dela. Kar je kot po naključju praktično enako vsoti neplačanih davkov, ki jih Progros dolguje finančni upravi. Obema podjetjema smo včeraj poslali naslednja novinarska vprašanja: ali drži informacija o dodatnem plačilu? Kaj natančno bo poplačano? Kako to, da ste več kot leto dni po zaključku gradnje ugotovili, da podjetju niste plačali vseh opravljenih del? Odgovorov do zaključka redakcije iz CGP nismo prejeli.

V CGP, ki je v lasti Darija Južne, in Kolektor Kolingu so po enem letu po zaključku gradnje v Dobrunjah opazili, da podjetju poslanca Mijiča niso plačali vseh opravljenih del.

So nam pa odgovorili iz podjetja Kolektor Koling: »Skladno z veljavno prakso v gradbeništvu in pogodbenimi določili se končni obračun s podizvajalci izvede po opravljeni primopredaji objekta končnemu naročniku. Primopredaja objekta ministrstvu za pravosodje je bila izvedena v začetku letošnjega leta, zato trenutno z družbo Progros, d. o. o., usklajujemo zapisnik o končnem obračunu. Končni obračun predstavlja formalni zaključek pogodbenega razmerja, v okviru katerega se dokončno uskladijo izvedeni obseg del, medsebojne obveznosti, izvedena plačila ter morebitna odprta vprašanja med pogodbenima strankama.« Usklajevanje zapisnika o končnem obračunu še poteka, njegova dokončna uskladitev pa je predvidena v prihodnjem tednu, so še navedli.

Neporavnane obveznosti

Iz stranke Resnica so sicer že prejšnji teden sporočili, da bo na račun podjetja v kratkem prišlo več kot 30.000 evrov, s katerimi naj bi Mijič poravnal dolg do Fursa. Družba Progros je kot podizvajalka izvajala slikopleskarska dela pri gradnji zapora v Dobrunjah v skladu s podpisano pogodbo iz leta 2024 in aneksom iz leta 2025. Do zdaj naj bi po poročanju portala Necenzurirano od CGP prejela dobrih 95.000 evrov, od Kolektor Kolinga pa nekaj manj kot 100.000 evrov. Nova končna pogodbena vrednost del, ki naj bi jo opravil Progros, naj bi bila tako pri CGP kot Kolektor Kolingu povsem enaka. Znašala naj bi 113.448 evrov. Ob tem ostajajo odprti še dolgovi do nekaterih delavcev. Šlo naj bi za okoli 12.000 evrov. Predsednik stranke Resnica Stevanović je glede tega konec prejšnjega tedna oznanil, da bo kar iz svojih osebnih prihrankov pomagal poplačati terjatve do delavcev.

V vseh treh primerih so zaznali tudi sum kaznivega dejanja ponarejanja listin: delavci so bili odjavljeni iz zavarovanj zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi z njihovimi podpisi, za katere se je izkazalo, da so bili ponarejeni.

Boris Mijič ob tem zagotavlja, da se ne izogiba odgovornosti glede reševanja težav podjetja, katerega lastništvo je prevzel lani maja. Meni, da je poplačilo neporavnanih obveznosti več poslovnih partnerjev ključni pogoj za dokončno sanacijo poslovanja. V sporočilu za javnost, ki so ga v imenu poslanca poslali iz stranke Resnica, so glede okoliščin, ki so privedle do nastale situacije v podjetju Progros, pojasnili, da se je to v preteklem obdobju znašlo v težavnem finančnem položaju predvsem zaradi neporavnanih obveznosti več poslovnih partnerjev in naročnikov. Zaradi neizvedenih plačil iz več zaključenih projektov pa je ostalo brez več kot 160.000 evrov pričakovanih prihodkov, kar da je vplivalo na njegovo likvidnost in sposobnost pravočasnega poravnavanja vseh obveznosti.

Domnevno ponarejanje listin

Poleg slabega poslovanja Mijičevega podjetja smo sicer mediji prejšnji teden v zadevi poročali tudi o kazenskih ovadbah, primerih oškodovanja delavcev in celo o domnevnem ponarejanju listin. Policija je v dveh ločenih zadevah po prijetih prijavah iz sredine leta 2025 vodila predkazenska postopka zaradi suma kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev in ponarejanja listin. V eni zadevi je konec leta 2025 podala kazensko ovadbo zoper eno fizično in eno pravno osebo, v drugi zadevi pa junija letos kazensko ovadbo zoper dve fizični in eno pravno osebo. Po neuradnih informacijah gre za poslanca Resnice Borisa Mijiča in podjetje Progros, katerega zastopnik je. Šlo naj bi za neplačevanje delavcem in domnevno ponarejanje podpisov delavcev pod odpovedmi, s katerimi jih je podjetje Progros odjavilo iz evidenc Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Težave podjetja so se začele leta 2024, ko ga je zavod za zaposlovanje uvrstil na črni seznam delodajalcev, ki imajo prepoved zaposlovanja tujcev, in sicer po obvestilu Fursa, da Progros ni predložil obračunov davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in da ni poravnal prispevkov za socialno varnost. Ker je bilo podjetje že na črnem seznamu, naj bi Mijič iskal tujce, ki so imeli urejene delovne vizume in so že delali v Sloveniji, saj zanje omenjena prepoved ne velja. A v letu 2025 naj bi podjetje zamujalo z izplačili plač tem delavcem, nekateri naj bi za dva meseca prejeli minimalno plačilo, drugim naj bi podjetje plačalo le minimalne socialne prispevke. Delavci naj bi zato Mijiča in podjetje prijavili policiji.

V Delavski svetovalnici in Informativnem delavskem centru so prejšnji teden predstavili izkušnje treh nekdanjih delavcev, do katerih ima podjetje Progros neplačane terjatve. V vseh treh primerih so zaznali tudi sum kaznivega dejanja ponarejanja listin: delavci so bili odjavljeni iz zavarovanj zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi z njihovimi podpisi, za katere se je izkazalo, da so bili ponarejeni. Opozorili so tudi, da iz uradnih evidenc izhaja, da je poslanec Mijič zastopnik podjetja od konca lanskega maja, pred tem pa je bil od konca junija 2023 do konca lanskega maja prokurist podjetja. Iz javnih bilanc je razvidno tudi, da je imelo podjetje sedem računov, od katerih jih je šest zaprtih, eden pa blokiran od konca junija 2025.

Vračanje uslug?

Zgoraj smo sicer omenili ime Darija Južne, ki se je v povezavi s stranko Resnica v zadnjih mesecih že pojavilo. V času po marčevskih volitvah je namreč več novinarjev prejelo namig, da naj bi se predsednik stranke Zoran Stevanović sestal z Južno, enim večjih delničarjev Petrola, ki je bil v času volitev na bojni nogi z vlado Roberta Goloba glede (ne)oskrbe črpalk z gorivom. Stevanović je tedaj zanikal, da bi se sestal z Južno, saj da se je na sestanku z njim znašel zgolj njegov mobilni telefon. Pri tem je pojasnil, da naj bi znancu dal telefon, da bi s tem preveril, ali mu kdo sledi, pri čemer je ugotavljal, da so bili njegovi sumi očitno na mestu, in pokazal s prstom na policijo in Sovo. Oboji so njegove navedbe zanikali.

Je pa nova vlada v petek ob podaljšanju regulacije cen naftnih derivatov občutno dvignila marže trgovcem z gorivi. Do vladne poteze je kritična poslanka Svobode Alenke Bratušek, ki meni, da je dvig marž trgovcem z naftnimi derivati še en dokaz za to, da bo koalicija »napolnila žepe bogatih prijateljev« namesto državnega proračuna, saj da bo pozitivni učinek ukrepa na poslovanje trgovcev okoli 40 milijonov evrov. V ukrepu vidi vračanje uslug za omenjene težave pri oskrbi z naftnimi derivati v dneh pred marčnimi volitvami. V Petrolu medtem pravijo, da zgornja dovoljena marža v okviru regulacije cen tudi po vladni odločitvi še vedno ne odraža celotne rasti stroškov poslovanja v zadnjih letih. Kot so zapisali, je marža še vedno med najnižjimi v primerljivih državah v regiji.

Priporočamo