Okoli trideset ladij, med katerimi je pet velikih tankerjev, je v noči s srede na četrtek lahko plulo iz Perzijskega zaliva skozi Hormuško ožino. O tem so poročali iranski mediji, potrdilo pa je sporočilo za javnost revolucionarne garde, ki je ta prehod skozi blokado ožine dovolila.
V omenjenem sporočilu za javnost tudi piše, da je med temi 30 ladjami večje število kitajskih ladij. In še: »Prehod kitajskih ladij skozi Hormuško ožino je bilo možno v skladu s pravili, s katerimi Iran upravlja plovbo skozi ožino.« In še: »Ta plovba je bila možna zaradi tesnih stikov med državama (Iranom in Kitajsko) in njunega strateškega partnerstva.« Ni pa omenjeno, za koliko kitajskih ladij je šlo. Menda jih je bilo deset.
Toda če so kitajske ladje, ki so bile pred tem kot več tisoč drugih ladij ujete v Perzijskem zalivu od začetka marca, lahko plulo skozi iransko blokado, jih še čaka ameriška blokada, ki je vzhodno od Hormuške ožine. Običajno je tako, da ladje, ki jim Iranci dovolijo pluti skozi ožino, ustavijo Američani. Vendar so menda Američani zdaj spustili omenjene kitajske ladje skozi blokado, kar je gotovo povezano s Trumpovim obiskom v Pekingu.
Sicer sta se v četrtek Donald Trump in Xi Jinping v Pekingu zavzela za prosto plovbo skozi Hormuško ožino, kar ostaja zgolj izjava. Predvsem azijske države, vključno s Kitajsko, kupujejo nafto od zalivskih držav, zato jih je v začetku marca močno prizadela iranska blokada ožine.
Sredi aprila je sledila še ameriška blokada, ki onemogoča iranski izvoz nafte, tudi na Kitajsko. Kitajska ima sicer rezerve nafte za pet mesecev, že zdaj pa se zmanjšuje izvoz kitajskih izdelkov v druge azijske države, ki se jim zmanjšuje kupna moč zaradi velikih težav ob pomanjkanju bencina. Tudi brez Kitajske je vzhodna Azija z Indijo do februarja veljala za gospodarsko najbolj dinamični del sveta.
Za Trumpa in njegove republikance pa šest mesecev pred delnimi kongresnimi volitvami tudi ni dobro, da je cena bencina v ZDA vse višja.
