53 ubitih novinarjev je bilo žrtev vojne ali organiziranega kriminala. "Število ubitih novinarjev je ponovno naraslo zaradi kriminalnih dejanj rednih in paravojaških oboroženih sil ter organiziranega kriminala," v poročilu, ki zajema obdobje med decembrom lani in decembrom letos, piše organizacija za zaščito svobode tiska. "Novinarji ne umirajo, ampak so ubiti," poudarja.
Prav vojna med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas v Gazi je po ugotovitvah organizacije botrovala tako visokemu številu ubitih novinarjev. V letu 2023 so našteli 49 ubitih novinarjev, kar je ena najnižjih številk v zadnjih dvajsetih letih, lani pa 66.
Na palestinskih ozemljih je bilo med opravljanjem svojega dela v zadnjih 12 mesecih ubitih najmanj 29 medijskih delavcev, od začetka vojne v Gazi leta 2023 pa najmanj 220, skupaj s tistimi, ki so umrli, ko niso bili na dolžnosti, ugotavlja organizacija. Izraelski vojski pa očita, da je najhujša sovražnica novinarjev.
"To je posledica sovraštva do novinarjev, to je posledica nekaznovanosti," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala urednica Novinarjev brez meja Anne Bocande. "Danes je resničen izziv, da se vlade ponovno posvetijo vprašanju zaščite novinarjev in jih ne spreminjajo v tarče," je dodala.
Za novinarje v Mehiki je bilo zadnjih 12 mesecev najsmrtonosnejših v zadnjih letih, ubitih jih je bilo devet. Za zaskrbljujoče povečanje umorov novinarjev v letu 2025 je po oceni Novinarjev brez meja odgovoren organizirani kriminal.
Organizacija poroča tudi o 503 novinarjih, ki so trenutno zaprti v 47 državah po svetu. Med njimi jih je največ, 121, za zapahi na Kitajskem, sledita Rusija z 48 in Mjanmar s 47 zaprtimi novinarji.
V poročilu omenja tudi 135 pogrešanih novinarjev, od katerih so nekateri pogrešani že več kot 30 let. 20 novinarjev pa je ujetnikov predvsem v Siriji in Jemnu, ugotavljajo Novinarji brez meja.
