Dinamika okoli pogajanj ZDA in Irana se je zelo upočasnila, odkar je ameriški predsednik Donald Trump podaljšal prekinitev ognja za nedoločen čas in nikomur več nad glavo ne visi Damoklejev meč obnovljenih napadov. Nazadnje je Iran po pakistanskih posrednikih v Washington poslal svoj novi predlog, v katerem po navedbah ameriških medijev ponuja sprostitev plovbe skozi Hormuško ožino v zameno za umik ameriške blokade iranskih pristanišč. To bi imelo pozitiven učinek na svetovno energetsko oskrbo ter cene nafte in zemeljskega plina. Vendar v Teheranu dodajajo, da je to samo ukrep za povrnitev nekaj zaupanja med stranema. Šele ko bi se o tem koraku dogovorili in ko bi ZDA in Izrael pristali na konec vojne, pa bi se pogajali tudi o iranskem jedrskem programu.
Iranska državna agencija Fars navaja, da je predlog o odprtju ožine in deblokadi iranskih pristanišč ločen od samih pogajanj in namenjen ustvarjanju pravih pogojev zanje. Poznavalci se sicer strinjajo, da vprašanja iranskega jedrskega programa pa tudi druga, od iranskega raketnega programa in podpore milicam v regiji do ukinitve ameriških sankcij, ni mogoče rešiti v nekaj dneh, tudi v nekaj tednih pogajanj bržkone ne. Preden so ZDA, Iran in še pet držav leta 2015 postavili točko na i takratnega jedrskega sporazuma, so se intenzivno pogajali dvajset mesecev.
Trump: Iran se sesuva
Pričakovati je mogoče, da ZDA z uradnim iranskim predlogom ne bodo zadovoljne, saj je omejitev ali prepoved iranskega jedrskega programa v osrčju zahtev Trumpa, Iran pa daje vedeti, da se bogatenju urana ne bo odpovedal. Niso pa ga v Washingtonu takoj zavrnili. Prvi odziv je prišel v torek, ko je Trump zapisal, da Iran želi odprtje ožine, kolikor hitro je mogoče. »Iran nas je pravkar obvestil, da se država sesuva. Hočejo odpreti Hormuško ožino, kolikor hitro je mogoče, medtem ko skušajo ugotoviti, kakšen je položaj z njihovim vodstvom,« je zapisal na družbenem omrežju truth social. Kdo naj bi to v Združene države sporočil, sprva ni bilo jasno.
Trumpovo sporočilo je mogoče brati tudi kot dokazovanje, da njegovi ukrepi delujejo. S tem ko je podaljšal premirje za nedoločen čas in uvedel blokado iranskih pristanišč, je očitno spremenil pristop ter od bombardiranja prešel k stiskanju oblasti v Teheranu z ekonomsko blokado. Nezmožnost izvoza nafte ter uvoza blaga in surovin prinaša nesporne posledice za iransko gospodarstvo. Vprašanje pa je, kako hitro. V Beli hiši očitno računajo, da hitreje od posledic, ki jih pretresi na energetskih in drugih trgih prinašajo za ameriške potrošnike in v tem času še zlasti za ameriške kmete, ki se spoprijemajo z visokimi cenami gnojil zaradi posledic zaprtja ožine.
Putin omenil sporočilo Hameneja
V torek je minilo natanko dva meseca od začetka ameriško-izraelskih napadov na Iran. Ta je odgovoril z napadi z raketami in brezpilotniki na Izrael in zalivske države, ki gostijo ameriške vojake. Prvi dan napadov je bil ubit tudi iranski verski voditelj Ali Hamenej, potem še vrsta visokih predstavnikov iranske politike in vojske. Za novega voditelja so izbrali Hamenejevega sina Modžtabo, ki pa ga odtlej še nihče v javnosti ni videl ali slišal; domnevno je bil hudo poškodovan v napadu, v katerem je umrl oče. Ruski predsednik Vladimir Putin je zdaj ob obisku Aragčija sicer pomenljivo omenil, da je pred dnevi prejel sporočilo Hameneja.
Kljub silovitim napadom ZDA in Izraela se je režim v Teheranu obdržal, napadi Irana tudi niso prenehali in so povzročili posledice za turizem in gospodarstvo v zalivskih državah, za ves svet pa z zaprtjem Hormuške ožine. 8. aprila so se dogovorili o dvotedenski prekinitvi ognja, ki so jo potem pred iztekom podaljšali za nedoločen čas.
