Pred dvema dnevoma je Trump odpovedal pot ameriških pogajalcev v Islamabad, kjer naj bi potekali posredni pogovori z iransko delegacijo. Prejšnji krog pogajanj v pakistanski prestolnici, ki je potekal dva tedna prej, se je končal brez napredka, ameriško delegacijo pa je vodil podpredsednik JD Vance, piše The Guardian.
Le dan pred Merzovo izjavo je ameriški predsednik za Fox News dejal: »Mi imamo vse karte v rokah,« in dodal, da lahko Teheran »pride k nam ali nas pokliče«, če želi pogovore.
Kdo je nadigral koga
Ko je nagovoril študente v Marsbergu, je nemški kancler Merz namignil, da je prav Trumpova ekipa tista, ki je bila nadigrana. »Očitno so Iranci zelo spretni pogajalci – ali še bolje, zelo spretni pri izogibanju pogajanjem. Američanom dovolijo, da pripotujejo v Islamabad, nato pa jih pošljejo domov praznih rok,« je dejal.
»Iransko vodstvo ponižuje tudi celoten iranski narod, zlasti tako imenovana Revolucionarna garda. Zato upam, da se bo vse to čim prej končalo,« je dodal kancler.
Nov iranski predlog
Iran je v ponedeljek predstavil nov predlog za sporazum o prekinitvi ognja, osredotočen na ponovno odprtje Hormuška ožina. Po navedbah regionalnih uradnikov bi razprave o jedrskem orožju, raketah, sankcijah in drugih vprašanjih preložili na poznejši čas.
Po zakonu, ki ga pripravlja iranski parlament, bi morale ladijske družbe Teheranu plačevati »storitve« za prehod skozi ožino, ki je bila pred vojno brezplačna.
Iranski uradniki pravijo, da bi bil Teheran pripravljen govoriti tudi o jedrskem vprašanju – vendar šele po odpravi ameriške blokade. Pogajalci se soočajo tudi z notranjim pritiskom Islamske revolucionarne garde in javnosti, da o jedrskih vprašanjih ne razpravljajo.
Posredniki menijo, da tak pristop verjetno ne bo uspešen, saj ne izpolnjuje ciljev Washingtona, med katerimi je trajna ustavitev iranskega jedrskega programa.
Učinek ameriške protiblokade
Iranski predlog »najprej Hormuz« vseeno nakazuje pomemben premik v stališču Teherana. Režim je prej skušal blokado izvoza iz Perzijskega zaliva uporabiti kot vzvod za pridobitev varnostnih jamstev.
Po propadu pogajanj v Islamabadu je Trump uvedel protiblokado ladijskega prometa, ki uporablja iranska pristanišča, kar je še poslabšalo gospodarsko krizo v Iranu.
Mednarodni denarni sklad napoveduje, da se bo iranski BDP letos zmanjšal za 6,1 odstotek, medtem ko inflacija znaša skoraj 70 odstotkov, cene osnovnih dobrin pa rastejo še hitreje.
Teheran išče podporo Moskve
Iranski zunanji minister Abas Aragči se je v Moskvi srečal z Vladimirjem Putinom, da bi ublažil posledice blokade.
Po uradnih navedbah je Putin obljubil, da bo Rusija storila vse, kar je v interesu Irana in regije, za čimprejšnji mir.
Analitik Ali Vaez meni, da je Trump napačno ocenil, kako močno bo gospodarski pritisk prisilil Iran k popuščanju.
»Iranska odpornost ni vprašanje gospodarske bolečine. Država je v eksistenčnem boju in pripravljena plačati visoko ceno,« je dejal.
Trump se medtem sooča tudi z notranjimi pritiski: visoke cene goriva, inflacija in bližnje srečanje s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom.
Če bi Trump sprejel iranski predlog, bi lahko razglasil zmago, vendar bi Iran ohranil zaloge visoko obogatenega urana – dovolj za več jedrskih konic.
