Storitev, ki je zaživela aprila na priljubljeni tržnici Lajpat Nagar, ponuja moške in ženske pomočnike, ki spremljajo kupce med nakupovanjem. Cene se začnejo pri 79 indijskih rupijah (približno 0,80 evra) za pol ure pomoči.
Ideja se je rodila med nakupovanjem
Podjetje sta ustanovili prijateljici Ritu Kandari Srivastava in Kaniška Malhotra, obe mami majhnih otrok. Kot pojasnjuje Srivastava, se je zamisel porodila med obiskom tržnice, ko sta z otroškima vozičkoma in nakupovalnimi vrečkami težko krmarili skozi prenatrpane ulice. »Opazili sva tudi starejšo gospo, ki se je mučila s svojimi vrečkami. Želeli sva ji pomagati, a sva komaj obvladovali svoje stvari. Takrat sva pomislili, kako priročno bi bilo, če bi lahko za pomoč preprosto plačali,« je povedala.
Tržnice, kakršna je Lajpat Nagar, so daleč od sodobnih nakupovalnih središč. Ozki in pogosto poškodovani pločniki, množice ljudi ter številni ulični prodajalci otežujejo gibanje tako starejšim kot družinam z otroki.
Nekateri navdušeni, drugi kritični
Po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj sta ustanoviteljici odprli stojnico na tržnici in zaposlili pet mladih moških, kasneje pa še dve ženski. Po intenzivnem usposabljanju so storitev ponudili javnosti. Novica je hitro postala viralna in razdelila javnost. Nekateri so idejo označili za inovativno rešitev, ki bi lahko ustvarila nova delovna mesta v državi z visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi.
Drugi menijo, da gre za primer razvajenosti premožnejšega sloja, ki želi tudi najosnovnejša opravila prepustiti drugim. Dodatne polemike so sprožile slike, ustvarjene z umetno inteligenco, na katerih so bile prikazane elegantno oblečene bogate ženske kot tipične uporabnice storitve.
»Videti je bilo, kot da je storitev namenjena premožni gospe, ki si je pravkar uredila nohte in si jih noče uničiti z nošenjem vrečk,« je komentirala sociologinja in aktivistka za delavske pravice Akriti Bhatia. Pojavili so se tudi očitki, da gre za sodobno različico tradicionalnih nosačev prtljage ter za izkoriščanje poceni delovne sile.
Ustanoviteljici takšne kritike zavračata. »Nikogar ne silimo v delo. Vsi naši zaposleni imajo redno zaposlitev in plačo. Ne gre za suženjstvo,« poudarja Srivastava. Po njenih besedah storitev ni namenjena razkošju, temveč ljudem, ki imajo težave pri premikanju po prenatrpanih tržnicah. Večina dosedanjih strank so bile nosečnice, starši z majhnimi otroki, starejši in invalidi.
Več kot le nošenje vrečk
Eden izmed zaposlenih, 18-letni Anand Kumar, pravi, da so jih med usposabljanjem učili predvsem vljudnosti in pomoči strankam. Pomočniki ne nosijo zgolj nakupovalnih vrečk. »Poznati moramo tudi razporeditev tržnice, da lahko stranke hitro usmerimo do želene trgovine. Če je treba, čakamo v vrstah za hrano, medtem ko stranke sedijo in počivajo,« pojasnjuje Kumar.
Mladenič, ki je pred tem delal v trgovini in kot dostavljalec hrane, pravi, da je delo bolje plačano in da se počuti bolj spoštovanega. Posebej se spominja stranke z umetnima rokama, ki mu je zaupala ves svoj denar in ga prosila, naj zanjo plača nakupe. »Ganilo me je, koliko zaupanja mi je izkazal,« je dejal.
Pet do šest rezervacij na dan
Po besedah ustanoviteljice v prvem tednu po odprtju niso prejeli niti ene rezervacije, a jim je uspelo vzbuditi zanimanje obiskovalcev. Danes imajo v povprečju pet do šest rezervacij na dan, ob koncih tedna pa tudi do devet. Med strankami sta bila tudi zakonca Jatinder in Anita Sabharval, ki sta pomočnika najela prvič. »Pomaga nama pri orientaciji po tržnici in nosi vrečke. Tako lahko nakupujeva veliko bolj sproščeno,« je dejal Jatinder. Njegova žena Anita je dodala: »Končno se lahko prosto gibava, ne da bi naju obremenjevala prtljaga.«
Načrtujejo širitev po vsej Indiji
CarryMen namerava storitev kmalu razširiti tudi na znamenito tržnico Čandni Čovk v Delhiju, dolgoročno pa še v druga indijska mesta. Kljub začetnemu uspehu pa strokovnjaki opozarjajo, da bo dolgoročna vzdržnost odvisna predvsem od financiranja in poslovnega modela. »Številna podjetja so na začetku ponujala dobre plače in ugodnosti, nato pa so jih postopoma zmanjševala. Vprašanje je, ali bo CarryMen ob širitvi lahko ohranil enake delovne pogoje,« opozarja sociologinja Bhatia.
