Direktor hrvaškega Sklada za varstvo okolja Luka Balen je v četrtek po poročanju hrvaške javne radiotelevizije HRT pojasnil, da je sanacija približno 33.000 ton zakopanih odpadkov, med katerimi so nenevarni, nevarni in medicinski odpadki, najzahtevnejša faza projekta.
Priprave na pogajalski postopek za izbiro izvajalca so v sklepni fazi, objavili pa naj bi ga v nekaj dneh. Sklad je po Balenovih besedah opravil raziskavo trga in ugotovil zanimanje več domačih in tujih podjetij.
Za sanacijo zakopanih odpadkov sta predvideni dve možnosti, ki ju je mogoče tudi kombinirati. Po prvi bi odpadke izkopali in odpeljali v tujino, kjer bi jih energetsko predelali ali odložili na odlagališčih, po drugi pa bi jih obdelali na kraju samem in nato ustrezno odstranili.
Za sanacijo 4500 ton razsutih odpadkov z nevarnimi lastnostmi je sklad začel nov pogajalski postopek, potem ko je podjetje CE-ZA-R izstopilo iz skupine ponudnikov, zaradi česar so prejšnji razpis razveljavili.
Poziv k oddaji ponudb so poslali petim gospodarskim subjektom, rok za njihovo predložitev pa se izteče v torek. Ocenjena vrednost del znaša 7,5 milijona evrov brez DDV, najdaljši rok za izvedbo sanacije pa je 12 mesecev.
Balen je še povedal, da sta cementarni Nexe in Holcim na podlagi sklepa vlade odstranili več kot 300 ton nenevarnih odpadkov v velikih vrečah, ki so bile shranjene pred silosom. V zaprtih prostorih ostaja še okoli 100 ton odpadkov, za njihovo odstranitev pa bo potrebna večja previdnost zaradi poškodovane statike objekta.
Sanacija skoraj 44.000 ton nezakonito odloženih odpadkov poteka v več fazah, za projekt pa so po besedah Balena doslej zagotovili več kot 50 milijonov evrov.
Civilne iniciative so nezadovoljne s hitrostjo sanacije. "Če ne morejo odstraniti niti nenevarnih odpadkov in ne poznajo vseh dejstev, se sprašujemo, kako bodo rešili problem nevarnih odpadkov," je za HRT dejal Vjekoslav Bušić iz civilne iniciative Gospić je naš dom.
Nezakonito odložene odpadke iz Slovenije, Italije in Nemčije so na več lokacijah na Hrvaškem odkrili lani. Največ jih je odloženih v Gospiću, kjer je nedavna analiza zagrebške geotehniške fakultete pokazala onesnaženje tal in podzemnih voda ter tveganje za okolje in zdravje ljudi. Po prvotnih ocenah je bilo v Gospiću okoli 37.000 ton odpadkov, po zadnjih pa skoraj 44.000 ton.