Ena največjih okoljskih afer na Hrvaškem, ki je izbruhnila zaradi nezakonitega odlagališča nevarnih odpadkov v nekdanjem kompleksu PPK Velebit v Gospiću, je pripeljala do množičnega protesta v središču Zagreba. Pred dnevi je s Trga bana Josipa Jelačića več deset tisoč prebivalcev pisanih političnih prepričanj, ki so prišli z različnih koncev države, poslalo vladi premierja Andreja Plenkovića oster ultimat.

Zahtevajo objavo predloga celovite sanacije v 20 dneh. Prav tako terjajo, da približno 33.000 ton zakopanih nevarnih odpadkov odstranijo v treh mesecih. V nasprotnem napovedujejo radikalizacijo ukrepov.

Sladko-kisli izsledki analize

Protestniki so opozorili na razsežnost problema, ker se po Gospiću nova nezakonita odlagališča razkrivajo kot po tekočem traku, češ da ekomafija zlorablja Hrvaško za odlaganje nevarnih in nezakonitih odpadkov in za bogatenje, medtem ko država miži. Državne institucije so obtožili, da se v preteklih letih niso odzivale na številna opozorila o kopičenju nevarnih odpadkov, ki so jih v Gospić s tovornjaki vozili ne le iz Hrvaške, temveč tudi iz Italije in Slovenije.

Da so skrbi prebivalcev upravičene, so potrdili najnovejši, izjemno alarmantni izsledki uradnega poročila izvedencev, ki jih je v ponedeljek med nadaljevanjem preiskave v primeru onesnaženja v Gospiću, potem ko so lani prijeli 13 ljudi, zaradi velikega interesa javnosti objavil hrvaški protikorupcijski urad Uskok. Izredna analiza Inštituta za vode Josipa Juraja Strossmayerja je nedvoumno dokazala, da je odlagališče v Gospiću že močno onesnažilo podzemne vode z mikroplastiko, a je tudi potrdila, da je pitna voda zdravstveno neoporečna.

Premierjeve obljube

Zgodba o nenadzorovanem uvozu nevarnih odpadkov postaja vse bolj neprijetna za premierja Plenkovića, ki po protestu na vsakem koraku ponavlja, da je rešitev primera Gospić absolutna vladna prioriteta, potem ko je afero najprej ignoriral in zmanjševal njen pomen. Čeprav od začetka vztraja, da pitna voda ni ogrožena, je vendarle priznal, da odkritje mikroplastike v podzemnih vodah potrjuje potrebo po nujni sanaciji lokacije. Zatrdil je, da bo vlada čim prej odstranila posledice, zaščitila ljudi in okolje ter spremenila sistem, da se takšni primeri ne bi več ponovili. Načrt sanacije naj bi predstavili do konca meseca.

Omenil je tudi možnost preverjanja pogojev za gradnjo sežigalnice nevarnih odpadkov, a dodal, da je vprašljivo, katera lokalna skupnost bi to dovolila na svojem območju. Prav tako je napovedal, da bodo na vladni seji že ta teden predstavili predlog zaostritve kazenskega zakonika s področja okoljskih kaznivih dejanj, vključno z »ekocidom«. Ob tem je ločil upravičen strah državljanov od dejanj opozicijskih politikov, ki jih je obtožil, da (po tretjem zaporednem porazu na parlamentarnih volitvah) politikantsko obravnavajo problem odpadkov ter poskušajo ustvariti strategijo kaosa in destabilizirati vlado.

Po poletnih počitnicah se nova parlamentarna sezona začenja prihodnji teden. Že prvi dan zasedanja bo na dnevni red uvrščena zahteva SDP za glasovanje o nezaupnici vladi zaradi primera Gospić, pod katero so se podpisali tudi poslanci desnice, vključno s stranko Most. Sodeč po nedavni saborski razpravi, ki jo je o gospiški aferi sprožil predsednik države Zoran Milanović, ni pričakovati, da bi pobuda socialdemokratov v saboru zamajala stabilno vladno koalicijo, a bo prinesla dodatni politični pritisk na vlado, ki se bo lahko še stopnjeval. Državljanska pobuda Gospić je moj dom je namreč že napovedala nove množične proteste, če se bo pokazalo, da se vlada ne drži lastnih obljub. 

Sanacijo zaupali spornemu slovenskemu podjetju, to se odpovedalo pogodbi

Hrvaški Sklad za zaščito okolja in energetsko učinkovitost je posel začasnega prekritja približno 33.000 ton zakopanih odpadkov v Gospiću, vreden več kot 250.000 evrov, zaupal zagrebški podružnici slovenske komunalne skupine Kostak iz Krškega. Hrvaški mediji so opozorili na prepletene poslovne vezi, saj naj bi hčerinsko podjetje družbe Kostak odpadke predajalo podjetju prvoosumljenih zakoncev Šincek, ki je snovi nezakonito odlagalo v Gospiću, zdaj pa naj bi drugo podjetje iz iste skupine prejelo državni denar za sanacijo te iste lokacije. Po teh razkritjih je podjetje odpovedalo pogodbo. 650 ton nenevarnih odpadkov iz Gospića bodo zažigali v dveh cementarnah v Slavoniji in Istri.

Priporočamo