Voditelji držav članic Evropske unije se sestajajo na neformalnem dvodnevnem vrhu na Cipru, ki to polletje predseduje Svetu EU. V ospredju razprav je odziv Unije na vojno na Bližnjem vzhodu in njene posledice za evropsko gospodarstvo, ki se odražajo predvsem v visokih cenah energentov. Temi sta tudi ruska agresija na Ukrajino in večletni proračun Unije.

Dokončna zelena luč pomoči Ukrajini

Še pred začetkom vrha so članice v Bruslju dokončno potrdile izplačilo 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini, kar so sicer veleposlaniki držav članic odobrili že prej ta teden. Polovico sredstev bo Ukrajina prejela letos, polovico pa prihodnje leto, so navedli v Svetu EU. To je bila dobra popotnica za pogovore s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki je v četrtek popoldne tudi prispel na Ciper. Tam sta predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik evropskega sveta Antonio Costa pozvala tretje države, naj prispevajo sredstva za premostitev preostale luknje v ukrajinskih financah. Sporočila sta tudi, da bo Ukrajina prvo nakazilo prejela že v drugem letošnjem četrtletju.

Ob razhajanjih z ZDA je ena od tem tudi člen 42.7 evropske pogodbe, ki govori o skupni pomoči v primeru napada na eno od članic. Doslej so ga uporabili enkrat, leta 2015 ob terorističnih napadih v Franciji.

ZDA bodo tema razprav

Ob razhajanjih z ZDA je ena od tem tudi člen 42.7 evropske pogodbe, ki govori o skupni pomoči v primeru napada na eno od članic. Doslej so ga uporabili enkrat, leta 2015 ob terorističnih napadih v Franciji. Člen naj bi bolj razdelali, da bi vedeli, kako bi deloval v praksi, če bi bilo treba. Gre za razmislek o podobnem konceptu, kakršen je znameniti 5. člen pogodbe o Natu, po katerem se napad na eno članico razume kot napad na vse. Odločitev tokrat sicer ne bodo sprejemali, ker je vrh neformalen.

Združene države so tema vrha tudi zaradi razprave o Bližnjem vzhodu. Zaprtje Hormuške ožine in grozeča energetska ter gospodarska kriza povzročata sive lase evropskim politikom, ki ne najdejo pravega vzvoda za vplivanje na dogodke, nasprotno – so tarča kritik Bele hiše, da Združenim državam niso pomagali. Velika zadržanost stare celine do vojne je očitna, so pa evropske države pripravile izhodišča za misijo v Hormuški ožini, ko bo tam enkrat mir. Na dnevnem redu so tudi ukrepi zaradi dviganja cen energentov, ki jih je pripravila evropska komisija.

Goloba in Orbana ni

Slovenski premier Robert Golob je zaradi obveznosti v državnem zboru, ki se bo v petek predvidoma sestal na dveh izrednih sejah, odpovedal udeležbo na vrhu EU na Cipru. Odsoten je tudi odhajajoči madžarski premier Viktor Orban, ki se je očitno odločil izpustiti svoj nesojeni poslovilni vrh EU, saj bo predvidoma sredi maja prisegla nova madžarska vlada Petra Magyarja. Preveč Orbana bržkone ne pogrešajo zaradi njegovih pogosto drugačnih stališč od večine drugih članic Evropske unije do Ukrajine, Rusije in vprašanj vladavine prava. Ali bi bil to tudi zadnji evropski vrh za slovenskega premierja Goloba, za zdaj še ni jasno.

Priporočamo