Veleposlaniki članic Evropske unije so v sredo v Bruslju končno odobrili posojilo 90 milijard evrov Ukrajini in obenem še dvajseti sveženj sankcij proti Rusiji. Za oboje je potrebno soglasje vseh članic in od lani decembra je oba ukrepa onemogočala Madžarska. Tudi to je bil del volilne kampanje premierja Viktorja Orbana, velikega poraženca parlamentarnih volitev 12. aprila. Kot pogoj, da Madžarska umakne veto, je postavil popravilo naftovoda Družba v Ukrajini, ki ga je ruska vojska poškodovala 27. januarja in po katerem Madžarska in Slovaška uvažata rusko nafto. Tudi zmagovalec volitev Peter Magyar je še prejšnji teden dejal, da bo odobril omenjeno posojilo Kijevu, takoj ko bodo Ukrajinci popravili ta naftovod in bo po njem stekla ruska nafta.
V torek je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na omrežju X objavil, da je naftovod popravljen. V sredo pa so iz Kijeva sporočili, da je po naftovodu stekla nafta. Zatem tudi Orban, ki bo premier približno do 10. maja, ni hotel več ovirati evropske podpore Ukrajini.
Od teh 90 milijard evrov bo Ukrajina tretjino uporabila za proračun, 60 milijard pa za investicije v vojaško industrijo in za nakup vojaškega materiala. Posojilo bo Ukrajina vrnila šele potem, ko ji bo Rusija plačala vojno odškodnino.
Rusija zdaj sicer dobro zasluži z nafto, ker se je marca močno podražila in ker so ZDA začasno odpravile nekatere omejitve pri ruskem izvozu nafte, Kitajska pa je zaradi zaprtja Hormuške ožine potrebuje še več. Menda Rusija – kljub ukrajinskim napadom na pristanišča in rafinerije – z izvozom nafte vsak dan zasluži 150 milijonov dolarjev, vojna pa jo vsak dan stane 166 milijonov dolarjev. Vendar so zaradi povečanega davčnega pritiska v vse hujših težavah ruska podjetja, zlasti manjša in srednje velika.
Številni napadi iz zraka
Na fronti medtem ni večjih sprememb. Omeniti velja nedavno manjšo zmago Ukrajincev v bitki, kamor so poslali robote. Očitno se odlično učijo vojskovanja iz same vojne. Obvladajo tako proizvodnjo brezpilotnikov kot robotiko. Evropejci se učijo od njih, a jim tudi pomagajo pri proizvodnji, Velika Britanija denimo jim namerava letos poslati 120.000 dronov.
V ukrajinski vojski pravijo, da so v noči na sredo z brezpilotniki v Sevastopolu na Krimu zadeli center za nadzor plovbe v Črnem morju. Napadli pa so tudi poveljstva v ruskih regijah Kursk in Belgorod ter v okupiranih delih ukrajinskih regij Harkiv in Doneck.
Ruska vojska trdi, da je v zadnji noči prestregla 155 ukrajinskih brezpilotnikov. Ni pa povedala, koliko jih je ušlo njeni protizračni obrambi in kolikšno škodo so povzročili. Guverner ruske regije Samara je dejal, da so ukrajinski brezpilotniki ubili žensko in otroka, guverner Belgoroda pa je poročal o takšni smrti delavca, ki je popravljal streho, poškodovano v nedavnem ukrajinskem napadu. V zadnjih dneh so ukrajinski brezpilotniki ustavili obratovanje dveh velikih rafinerij v regiji Samara in ene v regiji Krasnodar.
Rusija pa je v noči s torka na sredo na ukrajinske civilne objekte poslala 215 brezpilotnikov. Kot trdi ukrajinska vojska, jih je v zraku onemogočila 189.
Droni sejejo strah v Rusiji
Iz več ruskih mest posamezniki zahodnim medijem poročajo, da se marsikje v Rusiji pojavljajo nezadovoljstvo, zaskrbljenost, panika in strah zaradi številnih ukrajinskih brezpilotnikov, ki jim ruska protizračna obramba ni kos. Menda celo nekateri privrženci »specialne operacije« in ruskega imperializma zdaj ugotavljajo, da Ukrajine ni mogoče premagati in da bi bilo treba zaradi vse pogostejših ukrajinskih napadov na ruska mesta, ki jih ne odtehtajo »velike ruske zmage«, ustaviti vojno.
Predsednik Vladimir Putin ima težave tudi zato, ker marsikdo zaradi ukrajinskih napadov ni pripravljen delati v tovarnah orožja in rafinerijah. Guvernerji obmejnih regij Belgorod, Kursk in Brjansk pa od Putina zaman zahtevajo, naj jim omogoči boljšo protizračno obrambo.
