Nemška koalicijska vlada krščanskih demokratov/socialistov (CDU/CSU) in socialdemokratov (SPD) je ta teden končno sprejela reforme na področju upokojevanja, davčne politike, trga dela in gospodarske politike. Kancler Friedrich Merz (CDU) pravi, da bodo reforme omogočile gospodarsko rast, ustavile povečevanje brezposelnosti, okrepile konkurenčnost nemškega gospodarstva, hkrati pa ohranile socialno državo. »Tako bomo povečali konkurenčnost našega gospodarstva, zmanjšali birokracijo, ohranili socialno državo, z znižanjem davkov pa bomo razbremenili zaposlene in podjetja,« je dejal na novinarski konferenci. Ob njem so bili podkancler in finančni minister Lars Klingbeil (SPD), ministrica za delo Bärbel Bas (SPD) in predsednik CSU Markus Söder. Parlament, v katerem ima vlada podporo 328 od 630 poslancev, naj bi reforme sprejel konec leta.
Tudi ustavljanje skrajno desne AfD
Sedanja koalicijska vlada je ena najmanj priljubljenih v zgodovini demokratične Nemčije predvsem zato, ker že dolgo odlaša z reformami, ki jih zahteva javnost, da bi največje evropsko gospodarstvo izvlekli iz stagnacije. Prevelika nemška odvisnost od ruskega plina, ki se je morala končati s Putinovo invazijo Ukrajine, je v zadnjih letih vodila do visokih cen energije, kar je zmanjšalo konkurenčnost nemškega gospodarstva. V zadnjih petih letih se je BDP v Nemčiji povečal za 0,2 odstotka, medtem ko se je v EU za 4,3, v ZDA pa za 12,4 odstotka.
Že vrsto mesecev so v koalicijski vladi med desnim CDU/CSU in levosredinskim SPD potekale razprave in prepiri o tem, kakšne ukrepe je treba sprejeti. »Vemo, da hočejo naši državljani odločitve, ne konflikta,« je zdaj dejal Merz in Nemce pozval, naj podprejo vladne reforme. Socialdemokratski podkancler Klingbeil hoče v tem smislu povezati vse Nemce, »zaposlene in delodajalce, mlade in stare«.
Sedanja vlada hoče pokazati, da se zna po več kot enem letu pasivnosti spoprijeti s težavami, ko nemški izvoz pada in se brezposelnost povečuje. Predvsem pa hoče ustaviti Alternativno za Nemčijo (AfD), ki ima že več mesecev med Nemci največ podpore in je tako v anketah prehitela CDU/CSU, zmagovalko zveznih parlamentarnih volitev februarja 2025, z 28,5 odstotka glasov.
Za katere reforme gre?
Med drugim se bo odslej postopoma zviševala starost upokojevanja s polno delovno dobo, in sicer s sedanjih 64 na 67 let. To je nujno, ker naj bi se v naslednjih desetih letih kar 20 milijonov Nemcev upokojilo, le 12 milijonov pa jih bo začelo delati. Del denarja iz pokojninske blagajne naj bi se v prihodnosti investiral v gospodarstvo in tudi v infrastrukturo, ki je v Nemčiji v zelo slabem stanju, kar se vidi na primer pri železnicah in cestah.
Socialdemokrati pa so najbrž nezadovoljni, ker so morali privoliti v to, da se davki za družine z nizkimi in srednjimi dohodki ne bodo tako zelo znižali, kot so hoteli, davki za Nemce z najvišjimi dohodki pa se ne bodo občutno povečali.
Podjetja bodo odslej lažje zaposlovala in odpuščala. Preizkusna doba za zaposlenega se bo zvišala s 24 na 48 mesecev. Tudi sicer bodo zaposleni manj zaščiteni, med drugim bo moral vsak že prvi dan bolniške odsotnosti prinesti delodajalcu zdravniško potrdilo. Na tak način naj bi Nemčija lažje privabila investicije, ki si jih vlada želi zlasti v visokotehnoloških podjetjih.
Država pa bo glavne industrijske veje, zlasti avtomobilsko, kemično in farmacevtsko, podpirala tudi s subvencijami, prav tako bo še bolj kot doslej spodbujala in podpirala razvoj različnih tehnologij in umetne inteligence. V okviru EU se bo Nemčija odslej bolj odločno zavzemala za antidumpiške ukrepe. Zlasti s kitajskimi izdelki nemški vse težje tekmujejo, ker kitajska vlada na različne posredne načine močno subvencionira svoja izvozna podjetja, na primer z manj davki in s poceni energijo, pa tudi z odsotnostjo socialne države, tako da so prispevki za zdravstveno in pokojninsko blagajno v »komunistični« Kitajski zelo nizki, tudi zaradi tega so kitajski izdelki lahko cenejši od evropskih.
