Kako brutalne so razmere, razkriva BBC-jeva reportaža. Dva 15-letnika, ki sta leta 2022 v Marseillu poiskala delo pri preprodajalcih drog, sta sprva opravljala naloge za tolpo, eden je skrbel za denar, drugi za ulično prodajo, nato pa so ju vodje obtožili, da manjka del zaslužka. Sledili so redni pretepi, prisilno slačenje pred kamero in izsiljevanje, enega od fantov pa so tudi posilili. Pomagala jima je ženska, ki ji je eden od njiju med prodajo hašiša izročil listek z napisom: »Ujeta sva in potrebujeva pomoč. Stara sva 15 let.« Šest moških je bilo pozneje obsojenih na visoke zaporne kazni.
Po navedbah BBC je DZ Mafia ena najmočnejših kriminalnih združb v Franciji. Uveljavila se je leta 2023, ko je kot prva francoska tolpa začela svojo prepoznavnost načrtno graditi z videoposnetki na družbenih omrežjih. Vodja francoske enote za boj proti trgovini z mamili Dimitri Zoulas ocenjuje, da se bo število uporabnikov kokaina v Franciji kmalu približalo dvema milijonoma, medtem ko jih je bilo leta 2017 okoli 600.000. Trgovina z drogami po njegovih besedah ustvari sedem milijard evrov letnega prometa in vključuje okoli 200.000 ljudi. Leta 2025 je bilo v različne oblike preprodaje drog vpletenih več kot 10.000 mladoletnikov.
Obljube o denarju, ki se končajo v nasilju
Tolpe mlade privabljajo z obljubami avtomobilov, stanovanj, drog in prostitutk. »Vedo, kako ti zlesti pod kožo. Kar koli si želiš, ti dajo,« je za BBC povedal 20-letnik, ki se je predstavil kot Camil in trdi, da je zapustil DZ Mafio. Toda ko postaneš del združbe, pot nazaj ni več enostavna: »Izkoriščali bodo tvoje šibkosti. Postaneš njihova last, konec je,« je opisal.
Član tolpe Adam, ki je v priporu zaradi suma vpletenosti v več umorov, je prek videoklica z novinarji BBC-ja priznal, da mu je brezobzirnost pomagala napredovati po hierarhiji. Opisal je napade sredi belega dne, ugrabitve in umore. Čeprav se deloma počuti krivega, ne kaže pretiranih izrazitih obžalovanja: »Če tega ne bi naredil jaz, bi to naredil nekdo drug. Samo še en zidak v zidu sem.«
Novačenje prek družbenih omrežij
Kriminalne združbe danes mlade iščejo tudi zunaj Marseilla. BBC je na družbenih omrežjih našel številne oglase za delo voznikov, kurirjev in plačanih morilcev. Objave so pogosto opremljene z olepšanimi podobami, ustvarjenimi z umetno inteligenco. Vodja francoske enote za boj proti organiziranemu kriminalu Thibaut Fontaine opozarja, da novačijo tudi mlade brez kriminalne preteklosti. Predvsem tiste z družinskimi težavami in podobnimi ranljivostmi.
Policija je od leta 2024 aretirala okoli tisoč ljudi, povezanih z DZ Mafio, 600 jih je končalo v zaporu. Kljub temu se kriminalne združbe širijo in nadomeščajo aretirane ali ubite člane. Zoulas opozarja, da trgovina z drogami povzroča tudi prometne nesreče, nasilje v družinah, depresije, samomore in več kot 700 smrtnih primerov zaradi prevelikih odmerkov na leto. »Približujemo se morebitnemu sistemskemu zlomu kazenskopravnega sistema,« je posvaril.
Prihaja tudi do družinskih tragedij. Karine Brouillard iz severne Francije še vedno ne ve, zakaj je bil njen sin Hugo leta 2023 ustreljen v Marseillu. Povedal ji je, da gre tja delati v restavracijo, po treh tednih pa je prejela klic zdravnika: »Vaš sin je prispel sinoči. Dobil je strel v glavo.« Restavracija, v kateri naj bi delal, je sicer obstajala, a so ji zaposleni povedali, da Huga nikoli niso zaposlili. Karine zato opozarja, da kriminalne združbe ne uničujejo le življenj mladih, temveč »uničujejo družine – mlajše sestre, mlajše brate, stare starše«. Dodaja pa, da to verjetno odgovornih ne moti: »Mislim, da gre za brezsrčne ljudi.«