Meza je na Konvenciji ZN o boju proti dezertifikaciji UNCCD COP17 v Ulan Batorju v Mongoliji ta teden izpostavila, da se na sušo ne bi smelo gledati zgolj kot na okoljski problem, saj njene posledice vse bolj vplivajo na življenja ljudi in gospodarsko aktivnost.
Zavzela se je za izboljšanje sistemov zgodnjega opozarjanja na suše, nacionalne načrte na tem področju in politike, ki bodo državam pomagale pri pripravi na stopnjevanje težav. Kot je dejala, suša zdaj vpliva že na regije, ki je tradicionalno doslej niso poznale. "Govorimo o strukturnem tveganju za naše skupnosti, vrednote in preživetje," je dodala. Suša po njenih besedah ni le fenomen v Afriki, temveč tudi v Amazoniji in Panami, kjer je bilo treba zaradi manjših količin dežja vzpostaviti omejitve ladijskega prometa skozi Panamski kanal.
Posledice je bilo čutiti tudi v mednarodni trgovini, je povzela Meza. Na sušo ni imuna nobena država in tudi ne noben gospodarski sektor, je nadaljevala in v tej luči podjetja pozvala k izpeljavi potrebnih prilagoditev. "V prihodnosti bodo suše še bolj pogoste in intenzivne. To je realnost," je še navedla Meza. COP17 je ta teden obravnaval boj zoper dezertifikacijo, degradacijo tal in sušo.
Dezertifikacija in degradacija tal zadevata že 40 odstotkov zemljišč po svetu in polovico svetovnega prebivalstva, če se bodo negativni trendi nadaljevali, pa bo do leta 2050 prizadetih dodatnih 11 odstotkov Zemljine površine.