Eden glavnih vzrokov za ta preobrat je negotovost glede skorajšnje uvedbe vizumskega režima, zaradi česar se številni tuji vlagatelji in stanovalci odločajo za umik iz Črne gore. Kot je za Blic povedal nepremičninski posrednik Tomislav Ranković, je še posebej izrazit odliv turških in ruskih državljanov, ki so bili v preteklih letih med najštevilčnejšimi kupci v Budvi.
»Vsi so v coni negotovosti, saj ne vedo, ali bodo vize uradno uvedene. Čeprav še vedno upajo, da ne bodo, je po naših informacijah to stoodstotno. Številni so v Budvi že ‘dvignili sidro’. Po naših podatkih je okoli 15 odstotkov Turkov že zapustilo Črno goro, kar se jasno pozna tudi v budvanski občini. Posledično ni več interesa Turkov za nakup, obenem pa se na trgu pojavljajo nepremičnine, ki jih zdaj ponujajo v prodajo,« je pojasnil Ranković.
Dramatičen padec cen najemnin
Takšen množičen odliv je dodatno povečal ponudbo nepremičnin in začel rušiti cene. Padec je še posebej opazen pri najemninah, ki so v zadnjih letih dosegale astronomske zneske. Enosobna stanovanja v naselju Rozino in v bližini fakultete, za katera je bilo treba v preteklih letih odšteti med 700 in 750 evrov na mesec, je danes mogoče najti že za 500 do 550 evrov.
Po drugi strani pa, kot piše Blic, v okolici Budve vlada povpraševanje po hišah v mirnejših predelih, predvsem med kupci, ki nepremičnino iščejo za stalno bivanje in ne za turistični najem. Vendar pa je prav takšnih nepremičnin na trgu občutno premalo. Desetletja gradnje, usmerjene izključno v turizem, so Budvo pustila z goro apartmajev, a le peščico klasičnih družinskih hiš.
»Okoli Budve se iščejo hiše, nekaj bolj umirjenega. Vendar je Budva specifična. Hiše, ki so se gradile, niso bile namenjene bivanju, temveč gre večinoma za objekte apartmajskega tipa. Kdor je le mogel, je nadgradil kakšen apartma. Ko danes nekdo želi kupiti hišo za življenje v Budvi, ugotovi, da je takšnih objektov s klasičnim razporedom, dnevno sobo in spalnicami, zelo malo. Večji del trga še naprej predstavljajo stanovanja, saj prostih parcel skoraj ni, hiš, namenjenih klasičnemu bivanju, pa tako rekoč sploh ni,« je za Blic situacijo opisal Ranković.