Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v ponedeljek usklajeval z voditelji Velike Britanije, Nemčije, Francije, EU in Nata, v torek pa je Beli hiši poslal popravljen mirovni načrt. V Italiji se je srečal ločeno s papežem Leonom XIV. in premierko Giorgio Meloni.
Sedanji cikel mirovnih pogajanj, ki traja že mesec dni, se podaljšuje in najbrž tudi tokrat ne bo uspešen. Pogajanja na Floridi konec tedna med ameriškimi in ukrajinskimi diplomati so se zdela uspešna, a Kremelj noče privoliti v pogoje premirja, ki so v resnici ugodni za Rusijo, saj naj bi bil Kijev med drugim pripravljen soglašati z mejo tam, kjer je zdaj frontna črta (Zelenski v javnosti že zaradi domačega javnega mnenja vztraja pri nedotakljivosti ukrajinskih meja). Trump, ki ga je, kot sam pravi, Zelenski razočaral, in njegovi najbližji sodelavci, zlasti milijarder Steve Witkoff, ostajajo naklonjeni Putinu, ker so prepričani, da jih v Rusiji zaradi njenih velikih naravnih bogastev čakajo dobičkonosna vlaganja.
Kaj je s Pokrovskom?
Putin še naprej zavrača, da bi čete evropskih držav dale varnostna zagotovila Ukrajini po sklenitvi premirja, in še vedno hoče, da mu ukrajinska vojska prepusti 5000 kvadratnih kilometrov še neosvojenega Donecka, kjer je, tudi v mestih Kramatorsk in Slavjansk, močno utrjena ukrajinska obrambna črta, nejasna pa je zlasti situacija na glavnem bojišču na območju Pokrovska.
Sporočilo načelnika ruskega generalštaba Valerija Gerasimova, da je Mirnograd, ki je imel pred vojno 46.000 prebivalcev, tik pred padcem, bi lahko razumeli kot pritisk na mirovna pogajanja v prid Rusije. To mesto leži vzhodno od strateško pomembnega Pokrovska, za katerega Ukrajinci trdijo, da ga na severu še vedno branijo, kar Rusi, ki so se pred desetimi dnevi hvalili z njegovim popolnim zavzetjem, zanikajo.
Odnos Trumpa do Evrope
Putin je lahko zadovoljen predvsem zato, ker se je Bela hiša z objavo nove ameriške strategije nacionalne varnosti, ki Evropi napoveduje »civilizacijski propad«, in sicer zaradi »zatiranja svobode izražanja in politične opozicije«, »dopuščanja migracij« in protiruske politike, ki onemogoča »strateško stabilnost«, še bolj oddaljila od evropskih demokratičnih vlad, podprla pa je evropske »domoljube«, to je proruske skrajne desničarje. Govornik Kremlja Dmitrij Peskov je dokument označil kot »v veliki meri skladen z našo vizijo«, torej z ruskimi interesi in stališči.
Odnos Evrope do ZDA
Zelenski je v Londonu dal vedeti, da si vsaj za zdaj Ukrajina in Evropa ne moreta privoščiti popolnega razkola z ZDA. Brez ameriških obveščevalnih podatkov in ameriškega orožja, za katero od letos sicer plačujejo evropske države, bi morala Ukrajina takoj kapitulirati.
Evropa pa potrebuje več let, da se bo glede obrambnih zmogljivosti zares osamosvojila od ZDA, da torej evropske države ne bodo več potrebovale ameriške zaščite v okviru Nata. A kaj zdaj, ko je zaščitnik postal tako rekoč nasprotnik? V resnici ni jasno, ali bi ZDA še branile Natovo članico v Evropi, ki bi jo napadla Rusija. Kot je za televizijo France5 povedal analitik Pierre Haski, mora Evropa ohranjati videz sodelovanja z ZDA, hkrati pa se mora bolj na skrivaj, kar najbrž že počne, pripravljati na čase, ko ne bo več ameriške pomoči. Vendar ima Evropa pomembno vlogo glede Ukrajine, ki bi brez evropske diplomacije morala sprejeti Trumpov mir v skladu s Putinovimi zahtevami.
