Eno najbolj sankcioniranih držav na svetu, Iran, jutri čakajo novi kaznovalni ukrepi. Ameriški predsednik Donald Trump jih je napovedal že v prejšnjem tednu, potem ko vlečenje diplomatsko-vojne vrvi med Washingtonom in Teheranom glede upravljanja Hormuške ožine in uresničevanja memoranduma o končanju vojne še kar traja in se ne premakne s točke gibala nihala.
Trump želi sedaj z novimi sankcijami oziroma gospodarskimi ukrepi Iran spraviti na kolena. Finančni minister Scott Bessent, ki bo načrt za zaostritev gospodarskih sankcij proti Iranu predstavil jutri, je prepričan, da bo zaradi teh ukrepov manj verjetno, da se bodo ZDA morale vrniti k obsežnim vojaškim operacijam. Je pa možna še druga razlaga: eskalacija je še en poskus, da bi Iran prisilili h kompromisu.
Ponujena vrnitev k memorandumu
ZDA in posledično Iran v to igro spet vlečejo celotno mednarodno skupnost. V Washingtonu napovedujejo, da bodo ukrepe morale spoštovati vse države, saj bo veljalo načelo 'ali ste z nami ali pa proti nam'. V Iranu pred očitno eskalacijo vojne sicer prihaja do vnovičnega poskusa poenotenja političnih stališč in kljubovalno-grozilnih sporočil, naperjenih proti Washingtonu in njegovim zaveznikom. Vendar se je pred razgrnitvijo ukrepov dneva D puščala odprta pot diplomatski rešitvi. Iranski predsednik Masud Pezeškian je ocenil, da je Iran sredi obsežne vojne, tudi gospodarske.
Sedanjo situacijo, ki po Pezeškianovih besedah ni ne vojna ne mir, je treba preseči. Še enkrat je podprl memorandum o koncu vojne, češ da v njem ni niti ene besede, ki bi pomenila kapitulacijo. S pristavkom, da člani iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost menijo, da memorandum predstavlja najboljši možen sporazum, ki temelji na dostojanstvu, modrosti in nacionalnih interesih, je nakazoval možnost vrnitve k dogovoru. To je počel tudi zato, ker so v času konflikta investitorji zadržani glede vlaganj v državo, ta pa investicije potrebuje.
Morda bo obnovitev dialoga z ZDA poskušal doseči tudi pakistanski general Asim Munir, ki bo v ponedeljek obiskal Teheran. V vsakem primeru v vojski že grozijo z ostrimi povračilnimi ukrepi tako ZDA kot vsem zaveznicam, ki bi sledile gospodarskim sankcijam proti njihovi državi. Prav tako uradno trše stališče napoved ameriških dodatnih sankcij razume kot šibkost ZDA, ker na mizi naj ne bi imele drugačnih rešitev.
Milijardne carine z obeh strani
Med čakanjem na današnjo razgrnitev Bessenta se je med Kanado in ZDA vnovič zavrtela spirala trgovinskih napetosti. Državi sta z uvedenimi ameriškimi carinami in kanadskimi proticarinami vstopili v novo carinsko vojno. Potem ko je v petek zvečer ameriški predsednik Donald Trump po neuspešno zaključenih trgovinskih pogajanjih odredil 50-odstotne carine na kanadske izdelke, je kanadski premier Mark Carney napovedal enake protiukrepe proti ameriškim proizvodom.
Kanada in ZDA so pogajanja vodile predvsem zato, da bi preprečile nov krog ameriških carin in določile nov okvir trgovinskih odnosov pred revizijo severnoameriškega prostotrgovinskega sporazuma ZDA, Kanade in Mehike (CUSMA). Kanada je želela znižanje ameriških carin na kanadske avtomobile in dele ter na aluminij in jeklo, boljše pogoje poslovanja za industrijo mehkega lesa … Na koncu se je zapletlo predvsem pri nasprotovanju ZDA, da bi se predlagani ugodni carinski pogoji za lahka tovorna vozila razširili tudi na srednje težka in težka tovorna vozila. Tako bi izključili več tovornjakov podjetij Ford in General Motors, kar bi zmanjšalo konkurenčnost kanadske proizvodnje.
Nove Trumpove carine so prizadele sektorje, kot so vino, pohištvo, mlečni izdelki, cement, oblačila, ribiške palice in hokejska oprema, kar zajema približno 20 milijard dolarjev oziroma 5 odstotkov kanadskega izvoza v ZDA. Kanadski premier Mark Carney se je odzval z napovedjo proticarin: »Kanada bo nove carine Washingtona izenačila dolar za dolarjem, da bi zaščitila kanadske delavce, kmete, družine in podjetja. Ko te napadejo, si v vojni. Napadli so nas,« je ocenil Carney. Kanada bo uvedla carine na ameriško jeklo, mlečne izdelke, gospodinjske aparate, kmetijsko opremo, celulozo in papir ter elektronske izdelke.
Po ocenah strokovnjakov bi predvsem kanadska industrija mehkega lesa in vinarstvo utrpela hudo škodo. Grozila bi izguba delovnih mest in zaprtje podjetij. Zaradi teh groženj je Carney napovedal, da bodo oblasti naslednji teden napovedale podporne ukrepe za panoge, ki so jih prizadele nove ameriške carine. V veljavi bi lahko ostali celo več let, je dejal.
V ameriški administraciji so medtem nedosežen dogovor s Kanado opisovali kot »zapravljeno priložnost Kanade, da bi postala partnerica ZDA«. »Vedno so imeli najboljši dogovor in še vedno bi ga lahko imeli, a tega niso hoteli,« je ocenil ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer. A kanadski premier Carney je pojasnil, da so v sklepni fazi pogajanj ZDA predlagale nove pogoje, ki so bili negospodarni, nepravični in so ogrožali neto koristi za Kanado. »Skratka, zahtevale so preveč, ponudile pa premalo,« je povedal Carney.