V ponedeljek se je izteklo šestdesetdnevno premirje iz memoranduma Irana in Združenih držav, ki je bil mišljen kot podlaga za doseganje širšega sporazuma med državama v tem času. Njegova ključna določila niso bila nikoli uresničena, tudi premirje ni vzdržalo. Vseeno pa je konec dvomesečnega obdobja prinesel nove grožnje obeh strani, ki nakazujejo zaostritve in nadaljevanje nestabilnosti, tudi v Hormuški ožini.

O slednji se Iran in Oman mimo ZDA sicer že nekaj časa pogovarjata o sporazumu, ki bi tam določil novo plovno pot. V ponedeljek so prihajali namigi, da so zelo blizu objavi kompromisa. Sodeč po neuradnih poročilih bi ladje v Hormuško ožino vplule skozi iranske vode, izplule pa skozi omanske. Ni jasno, ali bodo v takšni ali drugačni obliki uvedli kakšne pristojbine.

Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem z vulgarnimi besedami zagrozil Omanu, da ga bodo ZDA bombardirale, če se bo vpletal v ameriške poskuse odprtja ožine in v sklenitev sporazuma z Iranom. To ni prvič, da je na tak način posvaril uradni Muškat, ki je uradno ameriški zaveznik in je bil v preteklosti posrednik med Teheranom in Washingtonom. Trump pogajanja Irana in Omana očitno razume kot motnjo poskusom ameriških pogajanj z Iranom oziroma pritisku nanj. V Teheranu pravijo, da se z ZDA trenutno sploh ne pogovarjajo. O tem, kaj se oziroma se ne dogaja v ozadju, sicer krožijo zelo različne informacije.

Vpliv volitev na (ne)dogovarjanje

Ob izteku memoranduma, ki so ga podpisali 17. junija, je Trump Iranu sporočil, naj »se preda ali izobesi belo zastavo«. Veliko je ugibanj o tem, da režim islamske republike morda zavlačuje s pogajanji zato, da dogovora ne bo do novembrskih kongresnih volitev in bi tako škodoval Trumpovim republikancem, tudi zaradi višjih cen goriva. Torej naj bi se z dogovorom bolj mudilo Trumpu, ki pa je na vprašanje o tem dejal, da »kongresne volitve nič ne vplivajo na moje razmišljanje«. Med kongresniki in senatorji republikanske stranke pa je zaznati naraščanje nervoze dva meseca in pol pred volilnim dnem. Cene ostajajo visoke kljub ključni obljubi Trumpa pred drugim mandatom, da bo oklestil inflacijo.

Ameriški predsednik je z vulgarnimi besedami zagrozil Omanu, da ga bodo ZDA bombardirale, če se bo vpletal v ameriške poskuse odprtja ožine in v sklenitev sporazuma z Iranom.

Tisti, ki na terenu opravljajo merjenja, pravijo, da so mnogi Američani v bistvu zmedeni in ne razumejo, zakaj vojna traja tako dolgo – prihodnji teden bo »stara« pol leta. V kongresu naj bi od Bele hiše terjali, da javno bolje razloži razloge za nadaljevanje konflikta. Nekateri do Trumpa bolj kritični republikanci pa kandidatom svoje stranke svetujejo, naj se glede Irana začnejo oddaljevati od politike Bele hiše. To je sicer politično tvegano, kajti Trump nima zadržkov kritizirati kogar koli, če se mu tako zazdi.

Iran grozi z ofenzivo

Iran pa je ob izteku memoranduma zagrozil z zaostrovanjem v regiji. Neimenovani visoki predstavnik Teherana je za agencijo Reuters dejal, da so se odločili iz defenzivnega preiti v »polni ofenzivni« pristop ter da dvomijo o diplomatskem dogovarjanju z Združenimi državami. »Subjekti v Iranu morajo biti pripravljeni stopnjevati napetosti v Hormuški ožini in širši regiji, kajti Iran bo pripravljen sprejeti težke odločitve in tako tudi ravnati,« je dejal. Dodal je, da bo Iran izpeljal »natančen in pravočasen« vojaški napad, da prekine ameriško pomorsko blokado iranskih pristanišč, če diplomacija ne obrodi sadov. Že tako omejen promet skozi Hormuško ožino je sicer spet upadel po iranskih napadih na tri ladje konec minulega tedna.

Iranski zunanji minister je ob izteku memoranduma dejal, da nima več nobene teže, ker da so ga ZDA kršile nekaj tednov po podpisu. Enako so o Iranu trdile ZDA. Memorandum v 14 točkah je predvidel takojšnje končanje vojaških operacij na vseh frontah, kar je vključevalo Libanon in je torej zahtevalo izraelski pristanek na konec operacij proti Hezbolahu. Memorandum je določal sprostitev plovbe skozi Hormuško ožino brez plačil za 60 dni ter iransko čiščenje min, sprostitev ameriške blokade iranskih pristanišč in postopen umik sankcij ter tudi začetek projekta velikih vlaganj za obnovo Irana. Slednji se je zavezal, da ne bo skušal pridobiti jedrskega orožja in da se bo pogajal o svojem programu bogatenja urana. Memorandum ni vseboval določil o iranskem raketnem programu in o pomoči Irana milicam v regiji. 

Jared Kushner reševal načrt za Gazo

Trumpov zet Jared Kusner se je v nedeljo in ponedeljek najprej v Egiptu pogovarjal s predstavniki Hamasa, nato pa v ponedeljek še v Izraelu s premierjem Benjaminom Netanjahujem o načrtu za drugo fazo premirja v Gazi. Tega so nedavno objavile ZDA, pa ga je Izrael javno zavrnil. Hamas je na drugi strani takrat pristal na svojo razorožitev, kar je bil del načrta, Netanjahu pa ne v umik izraelske vojske iz palestinske enklave oziroma je zahteval, da se popolna razorožitev Hamasa zgodi pred tem. Izraelski predstavniki so po pogovorih Kushnerja in Netanjahuja, ki ga kmalu čakajo volitve in v anketah zaostaja, nakazali, da preboja ni bilo in da Netanjahu ne popušča.

Priporočamo