"Zakona o stanovanjih, ki ga je kongres v celoti odobril in poslal v Belo hišo, ne bom podpisal v ZNAMENJE PROTESTA proti dejstvu, da senat ZDA ni sposoben sprejeti zakona REŠIMO AMERIKO," je objavil Trump.
Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je konec junija Beli hiši posredoval zakon o stanovanjih, katerega cilj je reševanje krize dostopnosti stanovanj v državi predvsem s spodbujanjem večje ponudbe stanovanj. Ta poteza je sprožila desetdnevno odštevanje do uveljavitve zakona, tudi brez predsednikovega podpisa, poroča CNN.
Trump je že junija odpovedal načrtovano slovesnost ob podpisu zakona in ga označil za nezanimivega. Podpis je pogojeval s sprejetjem sporne volilne zakonodaje po imenu Rešimo Ameriko, ki nima možnosti za uspeh v kongresu. Ta zakon uvaja ostrejše pogoje za registracije volilcev in druge, ki so namenjeni zmanjšanju volilne udeležbe demokratskih volilcev.
Demokrati predlog označujejo za poseg v volilne pravice in tudi republikansko vodstvo v senatu priznava, da zakon trenutno nima dovolj podpore za sprejetje. Trump je spremembe skušal uvesti z izvršnim ukazom, ki so ga sodišča razveljavila.
Zakon o stanovanjih je za republikance ena redkih pozitivnih zadev, s katerimi se lahko pohvalijo pred volilci pred letošnjimi novembrskimi kongresnimi volitvami, in kljub Trumpovemu kljubovanju jim ta možnost ostane.
Po ameriški ustavi zakon postane veljaven deset dni po potrditvi v kongresu, če ga predsednik v tem času ne podpiše ali vloži veta, kongres pa ostane v zasedanju. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je dejal, da ne pričakuje, da bi Trump v zadnjem trenutku vložil veto. Tudi, če bi ga, ga lahko kongres zlahka zavrne, saj je bil predlog potrjen z več kot zadostno večino.
Stanovanjski zakon vsebuje skoraj 60 ukrepov za povečanje ponudbe stanovanj, zmanjšanje regulativnih ovir ter lažji dostop do hipotek in lastniških stanovanj. Poleg tega prvič na zvezni ravni uvaja omejitve pri nakupih enodružinskih hiš za velika investicijska podjetja, ki imajo v lasti že več sto nepremičnin.
Zakon prihaja v času, ko so visoke cene stanovanj – poleg cen bencina zaradi vojne z Iranom – ena največjih finančnih obremenitev za ameriška gospodinjstva. Junija je srednja cena rabljenega stanovanja ali hiše v ZDA dosegla rekordnih 440.600 dolarjev.