Nedokončani ameriško-iranski konflikt po letošnji vojni se je v minulih tednih močno razplamtel na Arabskem polotoku, kjer iranski zavezniki hutijevci napadajo Savdsko Arabijo in z nadzorovanjem večjega dela jemenske obale poskušajo vzpostaviti nadzor nad ožino Bab el Mandeb, drugo pomembno trgovinsko in tranzitno potjo za savdsko nafto. Spopad se že širi onstran meja regije. Na pomoč Savdski Arabiji oziroma Jemnu namreč prihajajo obrambne okrepitve iz Turčije in Pakistana, s katerima je Savdska Arabija nedavno sklenila obrambno zavezništvo.
Konflikt se utegne še bolj razplamteti, če bi se ameriški predsednik Donald Trump odločil vnovič napasti Iran. Vojska je pripravila različne načrte, napad pa se lahko zgodi pred ameriškimi vmesnimi kongresnimi volitvami.
Hutijevci v defenzivi?
Hutijevci z raketami in droni napadajo savdske cilje že lep čas. Ne osredotočajo se več samo na rafinerije in položaje savdske vojske, temveč se je na njihovi muhi znašlo tudi mednarodno letališče v prestolnici Riad. Ostri boji po začetku protiofenzive jemenske vojske na njihove položaje potekajo v Jemnu, kjer hutijevci ciljajo položaje savdske vojske in obmorsko mesto Aden, kamor se je že pred leti po hutijevskem zavzetju Sane umaknila mednarodno priznana vlada.
Cilj vladnih sil, ki jih politično in z zračnimi napadi podpira Savdska Arabija, je ponovno zavzeti ozemlje, ki so ga v nedavni ofenzivi zasedli hutijevci. V dobrih štirih dneh je jemenski vojski po lastnih navedbah uspelo ponovno zavzeti precejšen del 150-kilometrske obalne črte ob Rdečem morju. Spet naj bi nadzirali mesti Moča in Dhubab, hutijevce pa naj bi potiskali tudi z bližnjih položajev v gorovju ob mestu Taiz.
V operaciji Jemenska zora naj bi vojska doslej ubila več kot 1800 hutijevcev. Zaradi bojev je z domov zbežalo vsaj 200.000 ljudi. Ključna za hitro napredovanje jemenske vojske naj bi bila prav zračna podpora Savdijcev. Vendar ta ne zadostuje za to, da bi lahko vojska zavzela tudi glavne urbane utrdbe hutijevcev, med njimi prestolnico Sano. Če bi želeli popolnoma poraziti hutijevce, bi jih morala okrepiti tudi jemenska plemena, ki se zaradi vojaške premoči hutijevcev v zadnjih letih niso več upirala novim oblastnikom.
Zavezniška pomoč za kraljevino
Savdski Arabiji medtem pomagata Turčija in Pakistan, ki ji v skladu s sklenjenim obrambnim zavezništvom iz Meke zagotavljata predvsem tehnično pomoč in orožje. Turški zunanji minister Hakan Fidan je ob najavi, da bo vlada v parlament poslala sporazum iz Meke v ratifikacijo, jasno zavrnil možnost, da bi Turčija v Savdsko Arabijo poslala vojake. Predvsem razmišljajo o krepitvi savdskoarabske protizračne obrambe. Pomagajo pa tudi z izmenjavo obveščevalnih podatkov.
Precej večjo pomoč zagotavlja Pakistan. Ta ima vse od sklenitve dvostranskega obrambnega sporazuma s Savdsko Arabijo v kraljevini nameščenih 8000 vojakov. Tudi pakistanska bojna letala naj bi napadala položaje hutijevcev, pehota pa očitno ne bo vkorakala v Jemen, temveč bo pomagala pri zaščiti savdskoarabske infrastrukture. Pojavile so se sicer tudi špekulacije, da bi utegnila svoje vojake v Jemen na pomoč tamkajšnji vojski poslati Sirija, kar pa so v Damasku zanikali. Vseeno naj bi vlada predsednika Ahmeda Al Šare, tesnega zaveznika ZDA, razmišljala, kako z obrambnimi zmogljivostmi pomagati Jemnu.
