»Popolna in dokončna zmaga. Stoodstotno. Brez dvoma,« je glede dogovora z Iranom dejal Trump in ocenil, da je Kitajska prispevala k temu, da se je Iran usedel za pogajalsko mizo.
Predsednik ZDA je prepričan, da obstaja trden okvir za dolgoročni sporazum s Teheranom. »Imamo dogovor v 15 točkah, pri čemer smo se o večini točk že dogovorili. Bomo videli, kaj se bo zgodilo,« je dejal in vztrajal, da bo vsakršen mirovni dogovor vključeval iranski obogateni uran. »To bo popolnoma urejeno, sicer ne bi sklenil dogovora,« je dodal, pri čemer podrobnosti o tem, kaj se bo zgodilo z uranom, ni podal.
Washington in Teheran sta dogovor o dvotedenski prekinitvi ognja in začasnem odprtju Hormuške ožine dosegla malo pred iztekom roka ob 2. uri po srednjeevropskem času, ki ga je Iranu postavil Trump. Če ne bi odprl za transport nafte ključne ožine, je Iranu zagrozil z obsežnim uničenjem.
Teheran je glede na dogovor pristal, da bo dva tedna omogočal varen prehod ladjam skozi ožino, v tem času pa naj bi med stranema stekli pogovori o končanju vojne. Pogajanja naj bi se začela v petek v Pakistanu.
Tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je prekinitev ognja opisala kot zmago za ZDA in predsednika Trumpa. Ocenila je, da predlog v desetih točkah, ki ga je Teheran posredoval Washingtonu, predstavlja podlago za nadaljnja pogajanja.
Dodala je še, da je Trump v sodelovanju z ameriško vojsko prepričal Iran k ponovnemu odprtju Hormuške ožine.
Tudi Iran razglasil zmago
Iran je dosegel veliko zmago, njegov nasprotnik pa zgodovinski poraz, je po dogovoru o prekinitvi ognja z ZDA sporočil iranski vrhovni svet za nacionalno varnost. Za končanje vojne predlaga načrt v desetih točkah, ki vključuje ameriški pristanek na nadaljevanje bogatenja urana v državi, umik vseh sankcij, umik ameriške vojske z Bližnjega vzhoda, ustavitev napadov na Iran in njegove zaveznike, sprostitev zamrznjenega iranskega premoženja in resolucijo varnostnega sveta ZN, s katero bi kakršen koli dogovor postal zavezujoč.
Obenem načrt predvideva tudi nadaljnji nadzor Irana nad Hormuško ožino, po kateri potuje približno petina svetovne nafte in je dejansko blokirana od začetka konflikta konec februarja.
Kot poroča iranska poluradna tiskovna agencija Tasnim, nameravata Iran in Oman med dvotedenskim premirjem zaračunavati tranzitne pristojbine ladjam, ki plujejo skozi Hormuško ožino.
