To postavlja pod vprašaj ključni del argumentacije za morebitni napad na Islamsko republiko Iran, o čemer je Trump govoril v torek o stanju v državi, piše Reuters.
Ocene obveščevalcev
V nagovoru kongresu je Trump začel ameriški javnosti predstavljati razloge za morebitno vojaško akcijo in dejal, da Teheran pospešeno razvija rakete, ki bodo kmalu lahko dosegle ZDA. Vendar po navedbah dveh virov ni bilo sprememb v lanski javni oceni Obrambne obveščevalne agencije, po kateri bi Iran lahko šele leta 2035 razvil vojaško-operativni medcelinski balistični projektil.
Bela hiša zagovarja predsednikovo izjavo. »Predsednik Trump je s polno pravico izpostavil resno zaskrbljenost zaradi dejstva, da Iran, država, ki vzklika 'Smrt Ameriki', poseduje medcelinske balistične projektile,« je dejala tiskovna predstavnica Anna Kelly.
Kot poroča Reuters, je eden od virov dejal, da bi Iran celo s tehnološko pomočjo Kitajske ali Severne Koreje, s katerima tesno sodeluje, verjetno potreboval vsaj osem let za izdelavo raket, ki bi bile uporabne.
Viri, ki so zaradi občutljivosti informacij želeli ostati anonimni, za Reuters še navajajo, da jim niso znane nobene ameriške obveščevalne ocene, ki bi potrdile, da Iran razvija projektil, ki bi kmalu lahko dosegel ameriško ozemlje, vendar ne izključujejo obstoja novih poročil, s katerimi niso seznanjeni.
Rubio previdnejši
Trumpova trditev o iranskih raketnih zmogljivostih prihaja v času, ko se predstavniki ZDA in Irana pogajajo o jedrskem programu Teherana. Predsednik javno ni ponudil veliko pojasnil, zakaj bi lahko popeljal ZDA v najagresivnejšo akcijo proti tej islamski republiki po njeni revoluciji leta 1979. Kot grožnje je Trump v svojem govoru izpostavil podporo Teherana militantnim skupinam, ubijanje protestnikov ter raketni in jedrski program države.
Brez predložitve dokazov je zatrdil, da Teheran obnavlja jedrski program, za katerega je dejal, da je bil uničen v ameriških zračnih napadih lanskega junija. Ameriški državni sekretar Marco Rubio se je v sredo izrazil precej previdneje kot Trump in dejal, da je Teheran »na poti, da nekega dne razvije orožje, ki bi lahko doseglo celinski del ZDA«.
Iran zanika, da razvija jedrsko orožje, in trdi, da je njegovo bogatenje urana izključno v civilne namene. V intervjuju za India Today TV, objavljenem v sredo, je iranski zunanji minister Abas Aragči zanikal, da Iran širi svoje raketne zmogljivosti. »Ne razvijamo projektilov dolgega dosega. Namerno smo omejili doseg na manj kot 2000 kilometrov. Ne želimo, da bi predstavljali globalno grožnjo. Služijo nam izključno za obrambo. Naši projektili imajo namen odvračanja,« je dejal.
Ameriška obveščevalna skupnost in Mednarodna agencija za atomsko energijo menita, da je Iran svoj program razvoja jedrskega orožja ustavil že leta 2003. Kljub temu pa je po njunih podatkih Teheran v zadnjih letih nadaljeval bogatenje urana.
Iran ima največji arzenal balističnih projektilov na Bližnjem vzhodu, ki lahko dosežejo Izrael, ameriška oporišča v regiji in dele Evrope. Razvil je tudi vesoljsko vozilo za utirjanje satelitov, strokovnjaki pa pravijo, da bi se ta lahko prilagodila kot nosilna raketa za jedrske konice.
David Albright, nekdanji jedrski inšpektor ZN, je za Reuters dejal, da je Iran še daleč od tega, da bi lahko na projektil namestil raketo z bojno glavo, ki bi preživela vrnitev v ozračje. »Iran lahko izstreli projektil zelo dolgega dosega zahvaljujoč svojemu vesoljskemu programu. Toda potrebno je še veliko dela, da bi razvili ustrezno bojno glavo za vrnitev v atmosfero,« je dejal Albright. On in drugi strokovnjaki opozarjajo, da so izraelski zračni napadi lani in predlani resno poškodovali ključne obrate, v katerih Teheran proizvaja balistične projektile.