Pomen teh volitev presega zgolj štetje mandatov, saj gre za prvi veliki preizkus Trumpove priljubljenosti po vrnitvi v Belo hišo, ki jo zaznamujejo rekordno nizka podpora javnosti in naraščajoči življenjski stroški.
Vmesne volitve se imenujejo zato, ker potekajo na sredini predsedniškega mandata. Volilci bodo izbirali vseh 435 članov predstavniškega doma, 35 od stotih senatorjev in 36 guvernerjev. Od izida bo odvisno, ali bo Trump zadnji dve leti mandata vladal s poslušnim kongresom.
Lahko pa se bo soočil z obema domovoma v rokah demokratske stranke, ki bo pripravljena na preiskave in blokado zakonodaje, ob morebitni večji zmagi pa tudi na sprožitev postopka odstavitve. Republikanci imajo trenutno v predstavniškem domu le pet sedežev večine, medtem ko v senatu zasedajo 53 mest v primerjavi s 47 demokratskimi.
Trumpov padec priljubljenosti
Analitiki padec priljubljenosti pripisujejo predvsem velikemu skoku cen goriva in inflaciji. »Rast življenjskih stroškov povzroča največjo zaskrbljenost med volilci,« trdi Alec Philips, glavni politični ekonomist pri Goldman Sachsu. Poleg gospodarstva so demokrati za ključno temo kampanje izbrali ukinitev olajšav za zdravstveno zavarovanje v okviru zakona o dostopni zdravstveni oskrbi (ACA) in reze v programu Medicaid, ki so bili sprejeti znotraj Trumpove davčne zakonodaje.
Spreminjanje volilnih okrajev in druge afere
Spreminjanje meja volilnih enot, znano kot »gerrymandering«, je postalo eno od osrednjih bojišč teh volitev. Največji boj poteka v Teksasu, kjer bi nova razdelitev republikancem lahko prinesla do pet dodatnih mandatov. Zvezno sodišče je uporabo novega zemljevida sicer blokiralo, a je vrhovno sodišče ZDA začasno dovolilo njegovo uporabo. Podobne bitke potekajo v Misuriju, Severni Karolini, Ohiu, Floridi in Louisiani. Po analizi Cook Political Reporta bi republikanci zaradi sprememb lahko pridobili osem dodatnih sedežev, medtem ko bi demokrati pridobili dva.
Kampanjo je zaznamovala tudi afera okoli dokumentov o spolnem predatorju Jeffreyju Epsteinu, ki je bil nekoč blizu Trumpu. Delno cenzurirana objava dokumentov konec leta 2025 je razjezila del republikanskih poslancev. Republikanski strateg Brian Darling je opozoril, da »omejena objava ostaja politično tveganje za vse republikance v ranljivih okrožjih«.
Negotova bitka za senat
Bitka za prevlado v senatu poteka v devetih zveznih državah, ki jih analitiki štejejo za konkurenčne. Demokrati branijo dva sedeža v državah, kjer je Trump zmagal leta 2024, to sta Georgia in Michigan. Republikanci branijo sedem sedežev, med njimi tudi Maine, kjer senatorka Susan Collins brani mandat proti demokratskemu kandidatu Troyu Jacksonu. Najbolj verjetno priložnost za demokratski prevzem republikanskega sedeža predstavlja Severna Karolina, kjer se je dolgoletni senator Thom Tillis upokojil. Dodatne priložnosti se demokratom odpirajo v Ohiu in na Aljaski.
Ankete o splošni kongresni usmeritvi kažejo prednost demokratov, ki se giblje od treh do enajstih odstotnih točk, odvisno od anketne hiše. Kljub temu analitik CNN Harry Enten svari, da demokrati zaostajajo za tempom iz let 2006 in 2018. Predsednik Trump javno zavrača pesimistične napovedi in je izjavil, da pričakuje »fantastičen« rezultat stranke, ki bi lahko bil »veliko presenečenje«.
Trije možni scenariji
Analitiki večinoma predvidevajo tri možne izide. Prvi je, da demokrati prevzamejo predstavniški dom, ne pa tudi senata. Drugi je, da republikanci obranijo oba domova, v tretjem, manj verjetnem, pa bi demokrati osvojili oba domova.
Izguba predstavniškega doma bi demokratom omogočila polna preiskovalna pooblastila nad administracijo in bi praktično ustavila Trumpov zakonodajni program. Izguba senata bi dodatno ogrozila potrjevanje sodnih in drugih imenovanj.
Ne glede na končni izid se analitiki strinjajo, da bodo te vmesne volitve jasen referendum o drugem Trumpovem mandatu in o smeri, v katero bodo ZDA krenile v zadnjih dveh letih njegovega predsedovanja.