Dogajanje na Bližnjem vzhodu se ne umirja. Ameriški predsednik Donald Trump trdi, da želi Iran dogovor, potem ko so bili cilji na ključnem iranskem otoku Karg popolnoma uničeni, a ga sam ne bo sprejel. Kot smo poročali, Trump trdi, da so ameriške sile izvedle »enega najmočnejših bombnih napadov v zgodovini Bližnjega vzhoda«, ko so napadle otok, ki je ključnega pomena za iransko naftno industrijo. Po navedbah virov naj bi ZDA na Bližnji vzhod poslale tudi dodatnih 5000 vojakov.
Trump je še napovedal, da bodo ZDA in druge države napotile vojne ladje proti Hormuški ožini, s čimer naj bi zagotovili, da bo pomembna ožina kljub iranskim poskusom zapiranja ostala odprta. V objavi na družbenem omrežju truth social je zapisal, da bodo države, ki jih bo prizadel iranski poskus zaprtja pomembne morske poti, poslale svoje ladje v regijo.
»Številne države, zlasti tiste, ki bi jih prizadel iranski poskus zaprtja Hormuške ožine, bodo skupaj z Združenimi državami Amerike poslale vojne ladje, da bi ohranile ožino odprto in varno.« Izrazil je upanje, da bodo »Kitajska, Francija, Japonska, Južna Koreja in Velika Britanija tja napotile vojaške ladje, da je Iran ne bo več ogrožal«. Dodal je, da bo vojaške ladje v ožino poslalo še več drugih držav, ki jih je prizadelo iransko zaprtje.
Do takrat pa bodo ZDA, je zapisal Trump, še naprej bombardirale obalo in iranska plovila.
Aragči: Za sovražnike ostaja ožina zaprta
Iranski zunanji minister Abas Aragči odgovarja, da Hormuška ožina ostaja zaprta le za tankerje in ladje, ki pripadajo iranskim sovražnikom in njihovim zaveznikom. Kot še poročajo iranski mediji, je minister napovedal napade na objekte ameriških podjetij v regiji, če bo tarča napadov iranska energetska infrastruktura. Dodal je še, da bodo med napadi previdni in se bodo izogibali napadom na naseljena območja.
Dva tankerja z utekočinjenim naftnim plinom, ki plujeta pod indijsko zastavo, sta varno prečkala Hormuško ožino in sta na poti proti Indiji, je danes sporočilo indijsko ministrstvo za pomorstvo. Gre za redek primer uspešne plovbe skozi eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti od začetka vojne v Iranu Po navedbah indijskega ministrstva za pomorstvo sta tankerja ožino prečkala zgodaj zjutraj in prevažata okoli 92.700 ton utekočinjenega naftnega plina. V prihodnjih dneh naj bi prispela v zahodnoindijski pristanišči Mundra in Kandla.
Nove grožnje z napadi
Iran je pozval k evakuaciji treh večjih pristanišč v Združenih arabskih emiratih, poročanje iranskih državnih medijev povzemajo tuje agencije.
Iranski vojaški tiskovni predstavnik Ebrahim Zolfaqari je dejal, da bo Iran napadel »lokacije, s katerih so bile ameriške rakete izstreljene na otok Karg«, in trdil, da so bile rakete izstreljene iz pristaniških objektov in drugih skrivališč po državi. Kot možne tarče je navedel pristanišče Džebel Ali v Dubaju, pristanišče Kalifa v Abu Dabiju in pristanišče Fudžajra v istoimenskem emiratu. Po njegovih besedah so ta območja postala legitimne tarče, ker so ameriške vojaške sile domnevno med civilno infrastrukturo. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala, da bodo ti objekti v prihodnjih urah tarča napadov, in pozvala državljane, zaposlene v pristanišču in vse, ki so v njihovi bližini, naj jih nemudoma zapustijo, da bi zaščitili svoje življenje.
Na udaru tudi Ukrajina?
Legitimna tarča napadov pa je po mnenju Irana tudi Ukrajina, pravijo v Iranu in o tem navajajo besede ukrajinskega predsednik Volodimirja Zelenskega, ki je prejšnji teden dejal, da je ZDA ponudil podporo pri vojskovanju z brezpilotnimi letalniki.
Ebrahim Azizi, vodja iranske komisije za nacionalno varnost, je dejal, da Ukrajina podpira Izrael z brezpilotnimi letalniki, in to »na podlagi 51. člena ustanovne listine ZN pomeni legitimno in zakonito tarčo za Iran«. Besede so skladne z iranskimi grožnjami drugim evropskim silam, ki so pomagale ali ponudile pomoč ZDA ali Izraelu.
»Rusija uporablja vojno v Iranu kot krinko za napade na Ukrajino,« pa je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Moskva je ponoči napadla Ukrajino z raketami in brezpilotnimi letali, pri čemer je ubila štiri ljudi in povzročila škodo v petih regijah države. Zelenski meni, da bo Rusija vojno na Bližnjem vzhodu izkoristila za to, da bi povzročila še večje uničenje v Evropi, v Ukrajini.
Nove žrtve v Libanonu
Izraelska vojska je sporočila, da je Iran ponovno izstrelil rakete na Izrael, in pozvala prebivalce, naj se zatečejo v zaklonišča. Sistemi zračne obrambe prestrezajo rakete, napad pa se je zgodil po seriji raket, ki jih je Iran pred tem izstrelil proti Izraelu. Sirene so se oglasile v Jeruzalemu, o poškodbah pa so poročali tudi iz Eilata na jugu Izraela.
Izraelski časopis Haaretz poroča, da naj bi se v prihodnjih dneh začela mirovna pogajanja med Izraelom in Libanonom. Washington naj bi v mirovnih prizadevanjih zastopal Jared Kushner, zet ameriškega predsednika Trumpa. Nov krog pogajanj bi lahko potekal na Cipru ali v Parizu.
Po podatkih libanonske vlade je bilo doslej v izraelskih napadih ubitih 773 ljudi, od tega sto otrok, razseljenih pa več kot 800.000 ljudi. Ministrstvo za zdravje je danes sporočilo, da je med smrtnimi žrtvami 26 zdravstvenih delavcev, 51 pa ranjenih. Samo danes je bilo v izraelskem zračnem napadu na zdravstveno ustanovo na jugu Libanona blizu meje z Izraelom ubitih 12 zdravstvenih delavcev.
Ubitih več kot 200 učencev in učiteljev
Tiskovna predstavnica iranske vlade Fatemeh Mohajerani je povedala, da je bilo od začetka vojne ubitih več kot 200 učencev in učiteljev, v napadih pa je bilo hudo poškodovanih 120 šol.
Po podatkih Rdečega polmeseca v Iranu je bilo doslej poškodovanih 42.914 civilnih stavb, med njimi je 6179 poslovnih stavb in 36.489 stanovanjskih, vključno s približno 10.000 v Teheranu. Od začetka vojne je bilo resno poškodovanih 160 medicinskih, zdravstvenih in urgentnih centrov po vsej državi.