"Mamo je nekega dne v službi na stacionarni telefon poklical nekdo z mojim jokajočim glasom, ki je trdil, da nujno potrebujem pomoč," je povedala Zagrebčanka in dodala, da je njena mati ob tem zmrznila. "Nato je besedo prevzel 'zdravnik' in rekel, da moram na operacijo, sicer mi bodo morali amputirati nogo."

Njena mati je bila povsem prepričana, da sliši glas svojega otroka, lažni zdravnik pa ji je razlagal, da za operacijo hči potrebuje "zlato ploščico" in da ima takšno v vsej Hrvaški le on. Ob tem ji je pojasnil, da bo operacija stala 10.000 evrov.

Mati je takoj privolila in odšla do sodelavca v sosednjo sobo, da bi ga prosila za prevoz do banke. Ko je goljuf slišal, da je govorila z nekom, jo je spomnil, da ji je to prepovedal. Zagrebčanko je ob tem tudi ves čas preganjal in trdil, da bo hči sicer dobila sepso.

Mislila, da gre za ugrabitev

Zaradi čudnega obnašanja "zdravnika" je mati že med vožnjo na banko posumila, da je s situacijo nekaj narobe, a ni pomislila, da gre za prevaro. Ker je bila prepričana, da je na drugi strani glas njene hčere, je menila, da je bila ta ugrabljena. "60-letna oseba ne razmišlja, da bi to lahko bila umetna inteligenca," je za Index pojasnila hči.

Mati se je približno štiri ure kasneje srečala s starejšim moškim pred Muzejem sodobne umetnosti in mu predala denar. Šlo je za posrednika, ki jo je vprašal: "Ali je to za Nikolo?" Denar je predala, kasneje pa je ugotovila, da je njena hči med vsem tem doma mirno kuhala kosilo.

Družina je to goljufijo takoj prijavila policiji, a po več tednih čakanja na rezultate vse manj verjamejo v ugoden razplet primera. Njihova izkušnja pa priča o vse večjih grožnjah prevar, ki nam pretijo zaradi umetne inteligence.

Do vašega glasu na družbenih omrežjih

Do nedavnega smo se še nekako smejali polomljeni slovenščini v elektronskih sporočilih prevarantov. Danes je slovenščina v sporočilih goljufov praktično brezhibna, enako velja za druge jezike. Strokovnjaki za spletno varnost pa opozarjajo, da je danes z umetno inteligenco zelo enostavno tudi ponarediti glas konkretne osebe. Domnevno zadostuje že samo nekaj minut zvočnega posnetka govora. Kje goljufi to dobijo? Najlažje v videoposnetkih, ki jih posamezniki objavljajo na družbenih omrežjih.

Iz ZDA medtem poročajo celo o še bolj prepričljivih pristopih. Tam so goljufi pričeli uporabljati tudi ponarejene videoposnetke ljudi. Če slučajno glas otroka ali ljubljene osebe v stiski ni dovolj, da bi žrtev za goljufije naredila karkoli.

Proti tovrstnim prevaram se je izredno težko boriti in se zaščititi. Strokovnjaki so se medtem domislili nekaj praks, ki bi jih iz spletnega sveta lahko uvedli tudi v medosebno komunikacijo prek telefona ali videoklica. Svetujejo, naj si družine izmislijo fraze ali "varne besede", s katerimi bi lahko preverjali avtentičnost sogovornikov. Ko to frazo ali besedo imamo, pa je ne smemo deliti s prevelikim številom ljudi, da ne bi prišla na ušesa manj poštenim posameznikom.

Priporočamo