Cheerleading bi lahko prevedli kot navijaški ples, ki ga najpogosteje povezujemo z različnimi športnimi dogodki, na katerih navijačice vzklikajo in spodbujajo svoje moštvo. Vsaj tako je bilo na začetku, v 19. stoletju, ko se je ta specifična kategorija plesa začela razvijati v ZDA. Skozi leta je priljubljenost navijaškega plesa rasla in se iz sprva podporne dejavnosti drugim športom razvila v lastno športno disciplino, ki zahteva veliko kondicije, koordinacije in medsebojne usklajenosti. Evropsko prvenstvo v cheerleadingu in performance cheeru, ki trenutno poteka v ljubljanski Hali Tivoli, je za navdušenke (prevladujejo namreč dekleta) neke vrste praznik, na katerem se bo med seboj v različnih kategorijah in starostnih skupinah pomerilo 90 klubov iz 24 držav.
Včeraj smo se tudi mi pozno dopoldne odpravili v Tivoli, da bi od tekmovalk iz prve roke izvedeli, kaj je v navijaškem plesu tako privlačnega. Seveda že iz ameriških filmov vemo, da k atraktivnosti te dejavnosti prispevajo udarni plesni koraki, visoki meti v zrak, simpatični dresi in ustvarjanje pozitivnega vzdušja v dvorani. Pa seveda navijaški cofi. »Žene nas to, da smo vedno boljše, da se učimo novih veščin in plesnih gibov v različnih kategorijah. Z mojo ekipo bomo denimo odplesale točko, ki je mešanica baleta in gimnastike, pri čemer je zelo pomembno, da smo usklajene. To je težje doseči s cofi, saj so ti veliki, zaradi česar pritegnejo veliko pozornosti,« nam pove 24-letna tekmovalka Zsófi iz Madžarske.
Pomembna je ekipa
Navijanje, aerobika in gimnastika so temeljne veščine navijaškega plesa. Pa mora biti oseba, ki se tega loti, ekstrovertirana in že po naravi energična? Na to vprašanje nam je odgovorila 16-letna tekmovalka Miia iz Estonije: »Zagotovo pomaga, če si ekstrovertirana oseba, vendar imamo v moji ekipi nekaj introvertiranih deklet, ki s pomočjo tovrstnih plesnih slogov brez težav na odru izražajo svoja čustva in se na tak način morda soočijo s stvarmi, o katerih sicer ne govorijo na glas.« Miina ekipa bo nastopila v disciplini, ki se imenuje cheer pom. Kot pove že ime, bo njihova točka precej bombastična. Bolj kot na akrobatiki je večji poudarek na plesu, razloži sogovornica: »Je kot boksanje, samo da plešeš.« Pri cheerleadingu so ji najbolj všeč čustva, ki med nastopom privrejo na plan, kot tudi sama tekmovanja, ko so tekmovalke iz različnih držav na kupu. Oblike navijaškega plesa so izrazno zelo močne, hkrati pa lahko združujejo najrazličnejše sloge, od hiphopa do jazza.
Vmes smo ustavili 29-letno Nemko Friederike, ki je s svojo ekipo že nastopila. Nad občinstvom ni bila navdušena. Ker ni bilo veliko ljudi, je vzdušje malo pešalo, zato pa je bilo toliko pomembnejše, da so se med točko osredotočile na svojo trenerko, ki je vpila in jih spodbujala. »Plešem od petega leta. Najprej sem začela z baletom, šele kasneje sem se pridružila navijaškemu klubu. Ko plešeš balet, plešeš nekako samo zase, pri navijaškem plesu pa je poudarek ravno na ekipi,« nam je zaupala Friederike.
Tekmovanje si lahko gledalci ogledajo še danes in v nedeljo.
