Ladjo Galeb so zaradi nujnih popravil začeli vleči v suhi dok ladjedelnice Viktor Lenac v Martinšćici. Galeb je bil sicer v reško pristanišče pripeljan že pred več kot letom in pol, potem ko je v ladjedelnici v Kraljevici več kot pet let potekala njegova obnova in predelava v muzejsko ladjo. Kljub temu projekt še ni končan, saj ladja nima razreda niti drugih ladijskih spričeval, s katerimi bi dokazovali njeno tehnično brezhibnost in varnost.

Brez zahtevanih dokumentov hrvaškega registra ladij Galeba ni mogoče odpreti za obiskovalce. Prav zato bo sedanji privez namenjen tudi preverjanju tehničnega stanja ladje, piše Novi list. 

V Lencu bodo pregledali več tisoč točk trupa

Po razveljavitvi prvega razpisa za popravilo poškodovanega premca je reška mestna uprava ocenila, da je smiselno sanacijo združiti z drugimi nujnimi vzdrževalnimi deli. 

10.02.2025., Rijeka - Brod galeb dotegljen je iz Kraljevickog brodogradilista Dalmont u rijecku luku gdje je privezan uz lukobran Mololongo. Photo: Goran Kovacic/PIXSELL

Galeb je bil v osnovi italijanska ladja, ki jo je Jugoslavija po drugi svetovni vojni zaplenila, preuredila in namenila za poti maršala Tita, ki je z njim obredel svet. Foto: Pixsell 

Med posegom bodo na več tisoč mestih preverili debelino ladijske oplate. Po potrebi bodo zamenjali dotrajano pločevino, obnovili protikorozijsko zaščito in celotno ladjo ponovno prebarvali. Ta del bo plačalo mesto iz proračuna, ocenjena vrednost pa znaša približno 470.000 evrov. Popravili bodo tudi poškodovani premec, potem ko je na privezu na Reki vanj trčila turška tovorna ladja Deniz Akay, kar pa bo plačala zavarovalnica.

Skupaj s sanacijo poškodovanega premca tako trenutna ocena stroškov znaša približno 860.000 evrov.

Ladja miru

Ladja Galeb, nekdanja plavajoča rezidenca jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita, je svojo pot začela leta 1938 v Italiji kot hitra tovorna ladja za prevoz banan, med drugo svetovno vojno pa je bila preurejena v vojaško plovilo in ob koncu vojne potopljena v reškem pristanišču. Po vojni so jo jugoslovanske oblasti dvignile z morskega dna in jo preobrazile v šolsko ladjo mornarice ter luksuzno diplomatsko rezidenco, ki je postala svetovni simbol gibanja neuvrščenih in znana kot "ladja miru". Na njenem krovu je Tito gostil ključne svetovne voditelje in hollywoodske zvezde, z njo pa je preplul več sto tisoč milj na misijah miru. Po desetletjih propadanja po razpadu skupne države je mesto Reka ladjo Galeb rešilo pred pozabo in jo želi v sklopu evropskih projektov celovito prenoviti v prvo hrvaško muzejsko ladjo.

Pet let prenove 

Galeb je v ladjedelnici Kraljevica preživel več kot pet let, kjer so ga obnavljali in prilagajali za novo vlogo muzejske ladje. Kljub temu je na Reko prispel brez opravljenih zaključnih postopkov.

Sedanji privez v ladjedelnici Viktor Lenac naj bi zato poleg odprave posledic trčenja razkril tudi dejansko stanje ladijskega trupa. Ali bo med pregledom treba opraviti še dodatna dela, bo znano šele, ko bodo strokovnjaki podrobneje pregledali ladjo. 

Galeb bo po zaključku postopkov predvidoma upravljal javni zavod Rijeka sport, uporabljal pa ga bo Muzej mesta Reke.

Priporočamo