Hrvaško mesto Reka je objavilo nov razpis za popravilo legendarne ladje Galeb, s katero je nekdanji jugoslovanski predsednik Tito po drugi svetovni vojni plul na državniške obiske po vsem svetu. Februarja letos je namreč v privezano ladjo trčila turška ladja Deniz Akay, ki je plula iz pristanišča. Strokovnjaki so sicer ugotovili, da poškodbe niso bile tako obsežne, kot se je sprva domnevalo.
Iz vsebine razpisa je razvidno, da želijo pristojni združiti popravilo poškodb z deli, ki so nujna za pridobitev vseh potrebnih certifikatov, da bi lahko prihodnji plavajoč muzej – nekoč znan tudi kot Titova »ladja miru« – končno odprl vrata obiskovalcem, piše reški Novi list.
Na popravilo v suhi dok
Pred pridobitvijo vseh certifikatov bo moral Galeb očitno spet iz vode v suhi dok, kar pomeni nove stroške. Popravilo poškodovanega premca ter sidrnega sistema, reber in prostora klimatske naprave je bilo sicer ocenjeno na 165.000 evrov brez DDV, stroške pa bo v skladu z zavarovalnimi jamstvi krila zavarovalnica turške ladje.
Galeb je bil nazadnje v suhem doku poleti leta 2020, vendar nov načrt predvideva obsežna dodatna dela v višini več sto tisoč evrov. Dodali naj bi zaščito proti koroziji in izvedli novo barvanje vseh zunanjih površin, ročno odstranili morske obloge s podvodnega dela trupa, visokotlačno oprali celotno ladjo ter speskali trup na najbolj poškodovanih delih. Predvideni so še vgradnja 800 kilogramov novih cinkovih anod za zaščito pred korozijo, izpraznitev rezervoarjev stalnega balasta zaradi pregleda in ponovno polnjenje rezervoarjev s približno 200 kubičnimi metri sladke vode.
Za obnovo štirikrat več denarja
Posebno pozornost vzbuja predvidena zamenjava dotrajanih delov jeklene oplate. Po razpisni dokumentaciji bo treba vgraditi približno pet ton novih jeklenih plošč, natančna površina zamenjave pa v razpisu ni navedena, saj je odvisna od debeline posameznih plošč. Prav tako je za potrebe pregleda Hrvaškega registra ladij treba izvesti ultrazvočno merjenje debeline trupa na kar 5000 merilnih točkah nad in pod vodno gladino.
Primer te ladje po mnenju kritikov znova kaže na slabo vodenje projekta. Poleg večkratnih zamud so bili močno preseženi tudi finančni okviri. Skupni stroški preureditve Galeba so že skoraj štirikrat višji od zneska, s katerim je bil projekt prijavljen za sofinanciranje iz evropskih skladov.
