Na Islandiji danes poteka zgodovinski referendum, na katerem volivci odločajo o tem, ali naj država po trinajstletnem premoru obnovi pristopna pogajanja z Evropsko unijo. Izid glasovanja bo po napovedih izjemno tesen, saj nedavne javnomnenjske raziskave kažejo rahlo prednost tabora, ki nasprotuje nadaljevanju pogovorov, in sicer z 51,6 odstotka podpore.
Volitve potekajo v senci naraščajoče globalne nestabilnosti. Čeprav je levosredinska vlada pod vodstvom premierke Kristrún Frostadóttir že od nastopa mandata leta 2024 načrtovala izvedbo referenduma, so nedavni geopolitični pretresi, vključno z napetostmi zaradi ameriških interesov na sosednji Grenlandiji in grožnjami z novimi carinami, pospešili ta proces.
Kljub temu pa v središču predvolilne razprave niso bila varnostna vprašanja. Islandija, ki sicer nima lastne vojske in se pri obrambi zanaša na ZDA in zvezo Nato, v EU in njenem schengenskem območju že gospodarsko sodeluje. Glavno jabolko spora ostajata nacionalna suverenost in nadzor nad bogatimi ribolovnimi območji, ki predstavljajo skoraj 40 odstotkov islandskega izvoza.
»Ne gre za to, ali naj Islandija dobro sodeluje z Evropo. To že počnemo in želimo, da tako ostane,« je v televizijskem soočenju poudarila Guðrún Hafsteinsdóttir, vodja opozicijske Stranke neodvisnosti. Referendum je označila kot odločanje o tem, ali naj Islandci predajo Bruslju pristojnosti nad svojim ribištvom, kmetijstvom in naravnimi viri. Ribolov je bil namreč ključni razlog za zaustavitev pogajanj že leta 2013.
Na drugi strani zagovorniki nadaljevanja pogajanj, vključno s kampanjo, ki jo vodijo pod sloganom »Da, da vidimo«, trdijo, da bi državljani morali vsaj dobiti priložnost, da preučijo končni dogovor z EU. Premierka Frostadóttir poudarja, da bi bilo polnopravno članstvo eden največjih korakov k zmanjšanju tveganj za državo.
Podporniki izpostavljajo predvsem ekonomske koristi. Čeprav Islandija velja za eno najbogatejših evropskih držav z visokim bruto domačim proizvodom na prebivalca, se ljudje sooča z visokimi življenjskimi stroški, 5,6-odstotno inflacijo in obrestnimi merami, ki so obtičale pri osmih odstotkih. Možnost prevzema evra in opustitev islandske krone se mnogim zdi rešitev za stabilizacijo gospodarstva.
Več kot petina od nekaj manj kot 400.000 prebivalcev Islandije je svojo voljo izrazila že na predčasnem glasovanju. Volišča se zaprejo drevi ob 22. uri, prvi izidi pa so pričakovani v zgodnjih nedeljskih urah.
Morebitni današnji »da» pa še ne pomeni vstopa v EU. Pogajalci bi morali najprej zapreti vseh 35 poglavij evropskega pravnega reda (27 so jih odprli že pred prekinitvijo) končni dogovor pa bi moral prestati še en referendum, potrditev v parlamentu in ustavne spremembe. Tudi morebitni »ne« ne izključuje možnosti, da bi vprašanje članstva v prihodnosti znova odprli.