V soboto bo na Islandiji potekal referendum, na katerem morajo udeleženci odgovoriti na vprašanje, ali se strinjajo z nadaljevanjem oziroma odmrznitvijo pogajanj o članstvu v Evropski uniji, ki so se prekinila leta 2015. Ankete kažejo na zelo izenačen boj zagovornikov in nasprotnikov nadaljevanja pogajanj. Veliko Islandcev predvsem zaradi varovanja domačega ribištva, ki zagotavlja 40 odstotkov izvoza, nasprotuje članstvu v EU. Večina mladih Islandcev pa bi rada svojo državo, ki ima 400.000 prebivalcev, videla v EU, ki ima 450 milijonov prebivalcev. Torej bo rezultat referenduma odvisen tudi od tega, ali se ga bodo mladi udeležili ali pa bodo – tako kot so proevropski mladi Britanci na referendumu o brexitu leta 2016 – ostali doma.
Vlada se uradno drži stran
Islandska vlada, v kateri so socialdemokrati, populistična Ljudska stranka in proevropska liberalna Reformna stranka, se je odločila za referendum o nadaljevanju pogajanj letos marca. A v referendumski kampanji ostaja vlada v ozadju, če odmislimo zunanjo ministrico Thorgendur Katrin Gunnarsdottir iz Reformne stranke, ki se aktivno zavzema za nadaljevanje pogajanj. Tako referendumski »ne« ne bi pomenil zavrnitve sedanje vladne koalicije oziroma bi vsaj sama lahko tako trdila.
Že v koalicijskem sporazumu s konca leta 2024 namreč piše, da mora tak referendum o obnovi pogajanj o članstvu v EU potekati do konca leta 2027. Vlada je letos pohitela, in sicer zato, ker je ameriški predsednik Donald Trump kazal apetite po Grenlandiji, ki je samo 300 kilometrov od Islandije, in ker so v bližini izključne ekonomske cone Islandije pogosto opazili ruske vojaške ladje. Sicer je Islandija ena od dvanajstih ustanovnih članic Nata, nima pa svoje vojske, pač pa le policijo in obalno stražo. Za njeno varnost jamči Nato.
Zagovorniki vstopa v EU sicer nekako obžalujejo, da na referendumsko kampanjo ni bolj vplivalo vprašanje varnosti in obrambe države v času nepredvidljivega ameriškega predsednika in agresivnega ruskega predsednika Vladimirja Putina. Vendar Islandci, ki so sredi oceana precej izpostavljeni, nestabilnosti v mednarodnih odnosih večinoma ne dojemajo kot veliko grožnjo, menda zato, ker nikoli niso doživeli vojne.
Enotni trg že zdaj dostopen
Islandija je od leta 2001 pridružena članica schengenskega območja. Tako lahko recimo Slovenci potujejo na Islandijo z osebno izkaznico. A ker ni članica EU in njene carinske unije, velja carinska kontrola. Islandija pa je, tako kot recimo Norveška, že del enotnega trga EU. Državi sta namreč od leta 1994 članici Evropskega gospodarskega prostora (EGP), kar omogoča prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile med njima in EU. Ker nista članici, pa nimata evropskih poslancev ali predstavnikov v evropski komisiji. Tako morata uveljavljati številne zakone EU, čeprav pri njih ne soodločata.
Do polnopravnega članstva sta obe zadržani predvsem zato, ker lahko po sedanji ureditvi preprečujeta dostop ribičev iz EU do svojih bogatih ribolovnih območij. Poleg tega lahko sklepata samostojne trgovinske sporazume z državami, ki niso v EU. Obe pa vplačujeta milijarde evrov v EU za zmanjšanje gospodarskih in socialnih razlik in tudi Slovenija ima od tega koristi.
Članica že leta 2028?
Mnogi ocenjujejo, da bi lahko Islandija zaradi svoje precejšnje vključenosti v EU prek EGP in schengna v pičlih 18 mesecih zaključila pogajanja z EU. Drugače kot pri balkanskih državah ovira za njeno članstvo v EU ni toliko v članicah EU in pri strogih kriterijih evropske komisije kot pri njej sami. Če bi v soboto preskočila prvo oviro, ki je torej notranja, bi jo najbrž leta 2028 čakala druga takšna ovira, to bi bil referendum o polnopravnem članstvu v EU. Vsekakor v balkanskih državah, kjer tudi po 20 let zaman trkajo na vrata EU, ne bodo zadovoljni, če jih bo prehitela Islandija. Sicer komisarka za širitev Marta Kos predlaga, da bi za vse države, s katerimi potekajo pristopna pogajanja, po novem veljalo, da bi pred vstopom v EU postale članice EGP.
Islandija je bila v letih po hudi finančni in gospodarski krizi 2008–2011 sicer že zelo blizu polnopravnemu članstvu v EU. A na koncu pogajanj ni hotela prepustiti svojih bogatih ribolovnih območij v souporabo ribičem iz drugih držav EU. Ko pa je islandsko gospodarstvo začelo okrevati, je padla podpora vstopu v EU in leta 2015 je desnosredinska vlada prekinila pogajanja o članstvu. Vendar je Islandija ostala močno povezana z EU prek EGP in schengna. Danes mnogi Islandci menijo, da jim gre dobro in da zato ni treba hiteti s članstvom v EU, mnogi pa si tja želijo.
