Belgijsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da vizumi veljajo en sam dan in so ozemeljsko omejeni zgolj na Belgijo, kar je precej neobičajno in bržkone rezultat nenavadnega položaja. V Evropsko unijo namreč na pogovore prihajajo predstavniki oblasti, ki je nobena država članica ne priznava in je tarča glasnih kritik o kršenju človekovih pravic.
Tiskovni predstavnik evropske komisije Markus Lammert tako poudarja, da pogovori »v nobenem pogledu ne pomenijo priznanja« talibanskega režima. Ta se je na oblast vrnil po ameriškem vojaškem umiku iz države leta 2021. V evropski komisiji poudarjajo, da ji je vzdrževanje »operativnih stikov« z dejanskimi oblastmi v državi naložil evropski svet, torej voditelji držav članic.
V desetih letih milijon prošenj
Prvi »tehnični sestanek« evropske komisije in talibanov je sicer že potekal januarja v Afganistanu. Iz te države je trenutno največ prošenj za azil v EU. Po podatkih za obdobje 2013–2014 pa so članice iz Afganistana prejele milijon prošenj za azil. Sicer je ta država po odstotku zavrnjenih prošenj bolj pri dnu, se pa to zadnje čase spreminja zaradi zaostrovanja nacionalnih politik, kar pomeni tudi iskanje poti za vračanje ljudi. Interes za to je izkazalo 20 članic.
Človekoljubne organizacije pa so do procesa zelo kritične. »Evropske države spodkopavajo verodostojnost obsojanja talibanskih zlorab. Na eni strani od njih zahtevajo odgovornost, na drugi z njimi sodelujejo za prisilno vračanje Afganistancev,« so denimo zapisali v Human Rights Watch. Do ravnanja komisije je kritična tudi vrsta evropskih poslancev.
