Po krepitvi azilne zakonodaje in sklepanju spornih migrantskih sporazumov o vračanju zavrnjenih prosilcev za azil s Tunizijo in Egiptom, pred časom pa tudi s Turčijo, se morda obeta še eno sporno dogovarjanje o migrantskih vprašanjih. Evropska komisija je maja v Bruselj na pogovore o pospešenem vračanju zavrnjenih afganistanskih prosilcev za azil povabila predstavnike afganistanske vlade, ki je sicer ne priznava.
Komisija: stiki s talibani ne pomenijo priznanja vlade
Odkar so talibani avgusta 2021 v Afganistanu prevzeli oblast in so se od tam umaknile tuje sile, je Evropska unija normalizacijo odnosov s talibansko oblastjo pogojevala z zagotavljanjem človekovih pravic (še posebej ženskam) in s preprečevanjem tega, da država ponovno postane vadbišče za mednarodni terorizem. Tega se je EU doslej držala, toda želja po zajezitvi migracij in predvsem vračanju nezakonitih migrantov v njihove domovine je prinesla premislek o bolj pragmatični politiki.
Afganistanci so skupaj s Tunizijci in Sirci v zadnjih letih predstavljali manj kot polovico vseh nezakonitih migrantov. Še zdaleč niso bili prevladujoči, vendar so predstavljali pomemben delež. Lani so države EU odobrile status zaščite 361.325 prosilcem za azil. Od tega je bila zaščita na prvi stopnji odločanja odobrena 98.175 Afganistancem, kar je predstavljalo dobrih 27 odstotkov. Drugi z največ pozitivno rešenimi vlogami zaščite so bili Venezuelci, Sirci in Ukrajinci.
Dobili so se že januarja
Sestanek med evropsko komisijo in predstavniki talibanske vlade o vračanju migrantov naj bi potekal junija – če se bo uresničil – in bi bil drugo tovrstno srečanje. Prvo je na tehnični ravni potekalo januarja v Kabulu, potem ko so si države članice EU konec lanskega leta predvsem na švedsko in avstrijsko pobudo zaželele okrepljene deportacije zavrnjenih prosilcev za azil. Dvajset članic (med njimi ni bilo Slovenije) se je takrat zavzelo za to, da komisija najde ustrezne rešitve s talibani, ob čemer sedaj v komisiji poudarjajo, da kontakti s talibansko vlado, ki so operativne narave, ne pomenijo priznanja tamkajšnje vlade ali odmika od zahtev za normalizacijo odnosov. Belgijska notranja ministrica Anneleen Van Bossuyt je takrat denimo ocenjevala, da se države članice v različnih delih integracije soočajo z nezmožnostjo izgona nezakonitih ali obsojenih afganistanskih državljanov, prav to pa naj bi spodkopavalo zaupanje javnosti v azilno politiko in ogrožalo varnost držav.
Velika večina v evropskem parlamentu je proti
»Zelo skrb vzbujajoče je, da potekajo razprave o izgonu Afganistancev nazaj v Afganistan, ki ga nadzirajo talibani, medtem ko je Mednarodno kazensko sodišče izdalo naloge za prijetje voditeljev talibanov in medtem ko milijoni Afganistancev, zlasti ženske in dekleta, živijo v razmerah institucionaliziranega preganjanja,« je ocenil Rešad Džalali, strokovni sodelavec nevladne organizacije Evropski svet za begunce in izgnance (ECRE). Po njegovi oceni vračanje ljudi v takšno državo predstavlja tveganje, da bo EU postala sokriva za njihovo izpostavljenost nevarnosti in zlorabam.
Kritike se vrstijo tudi iz evropskega parlamenta. Tam so maja sprejeli resolucijo, v kateri so poudarili zavračanje normalizacije odnosov s talibani, se zavzeli za okrepitev in razširitev sankcij proti njim ter za izvajanje ukrepov Mednarodnega kazenskega sodišča. Resolucijo je podprlo 480 evropskih poslancev, proti jih je bilo pet, 83 pa jih ni glasovalo.
Nemčija prva vrnila osebe v Afganistan
Kot prva evropska država je deportacije v Afganistan spet začela izvajati Nemčija. Od avgusta 2024 je bilo pod Hindukuš vrnjenih 121 Afganistancev. Večinoma so bili to Afganistanci, ki so zagrešili kriminalna dejanja, a so preiskave nemških novinarjev pokazale, da so bili izgnani tudi moški brez kriminalnih dosjejev. Nemčija želi nadaljevati izgone Afganistancev, in to ne zgolj s čarterskimi leti, ampak tudi na rednih letalskih linijah v Kabul. Talibani pa od nemške vlade sedaj zahtevajo neposredne pogovore.
