Članek predstavi primer Joey Zhang iz Guangzhouja, ki je izgubila službo v oglaševalski agenciji, potem ko je podjetje zmanjšalo število zaposlenih. Med razlogi za odpuščanja navaja tudi širšo uporabo umetne inteligence, ki prevzema del nalog na področju marketinga in ustvarjanja vsebin. Novo zaposlitev je sprva iskala v prostorih kavarnah, vendar je bilo to zanjo predrago in nepraktično. Ko je odkrila bližnji skupnostni center, je tam našla brezplačen internet, klimatsko napravo, električne vtičnice in miren prostor za delo, piše South China Morning Post.
Ohranjanje rutine
Takšni centri so bili prvotno namenjeni predvsem dejavnostim lokalnih partijskih organizacij in prebivalcev sosesk, v zadnjih letih pa jih oblasti posodabljajo in odpirajo širši javnosti. V številnih mestih ponujajo knjižnice, učilnice, prostore za delo, poceni menze, športne dejavnosti in druge skupnostne storitve. Državni mediji jih predstavljajo kot pomemben del izboljšanja kakovosti življenja v mestnih skupnostih.
Za številne brezposelne pa imajo centri še drugo funkcijo. Omogočajo jim, da ohranijo vsakodnevno rutino, se izognejo osamljenosti in zmanjšajo stroške vsakdanjega življenja. Nekateri obiskovalci priznavajo tudi, da domačim ne želijo razkriti, da so izgubili službo, zato se zjutraj odpravijo od doma, kot da bi še vedno hodili v službo, dan pa preživijo v teh prostorih.
Članek opozarja, da se kitajski trg dela spopada z velikimi izzivi. Po okrevanju po pandemiji gospodarska rast ostaja počasnejša od pričakovanj, številna podjetja pa zmanjšujejo stroške in zaposlovanje. Posebej prizadete so panoge nepremičnin, tehnologije, financ in storitev, kjer je bilo v zadnjih letih veliko odpuščanj. Konkurenca za prosta delovna mesta je zelo velika, iskanje nove zaposlitve pa lahko traja več mesecev.
Diplomantov je preveč
Poleg brezposelnih se s težavami srečujejo tudi mladi diplomanti. Na trg dela vsako leto vstopa rekordno število visokošolskih diplomantov, medtem ko gospodarstvo ne ustvarja dovolj kakovostnih delovnih mest. Zaradi tega številni mladi sprejemajo slabše plačana ali manj zahtevna dela oziroma z iskanjem zaposlitve odlašajo.
Strokovnjaki v članku opozarjajo, da skupnostni centri ne rešujejo temeljnega problema – pomanjkanja kakovostnih delovnih mest. Kljub temu imajo pomembno socialno vlogo, saj ljudem omogočajo dostop do osnovnih storitev, zmanjšujejo občutek izoliranosti ter ponujajo prostor za učenje, mreženje in iskanje zaposlitvenih priložnosti.
Članek tako pokaže, kako so se prostori, namenjeni lokalni skupnosti in dejavnostim komunistične partije, v času gospodarske negotovosti spontano preoblikovali v neuradne »pisarne« za brezposelne. Pojav odraža širše razmere na kitajskem trgu dela in izzive, s katerimi se država spopada ob upočasnjeni gospodarski rasti, tehnoloških spremembah in vse večjem pritisku na zaposlovanje.
