Slovenski trg dela bi lahko v prihodnjih letih doživel eno največjih sprememb po reformah iz časa finančne krize. Koalicijska pogodba, ki so jo podpisali v SDS, trojčku NSi, SLS, Fokus in Demokratih, napoveduje »uvedbo modela flexicurity kot krovnega pristopa k urejanju trga dela, ki združuje večjo fleksibilnost in varnost zaposlenih ter vključuje spodbude za zaposlovanje, razvoj vajeništva in dualnega sistema izobraževanja ter ukrepe za večjo aktivacijo mladih in starejših«. Preobrazbo delovne zakonodaje po načelu tako imenovane fleksibilne varnosti nakazujeta tudi interventni zakon za razvoj Slovenije (ZIURS) in gospodarski program Made in Slovenia 2035, ki so ga lani pripravili pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS),
Ponovno odpiranje te tematike je še toliko bolj aktualno zato, ker GZS v svoji nedavni anketi ugotavlja, da je več kot polovica podjetij v zadnjem letu dosegla dvomestno rast stroškov dela na zaposlenega. Ker je v odgovor na rekordno rast stroškov dela vse več podjetij že izčrpalo mehke ukrepe in ker podjetja ne morejo več prevaliti stroškov na kupce, naj bi v prihodnjih 12 mesecih prešla na bolj drastične ukrepe – trdo zmanjšanje zaposlenih. Odpuščanja napoveduje kar vsako šesto podjetje.
V pokoj ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino
Koncept fleksibilne varnosti izhaja iz danskega modela. Tam podjetja razmeroma enostavno zaposlujejo in odpuščajo, vendar imajo delavci obenem visoka nadomestila za brezposelnost, močno podporo pri iskanju nove zaposlitve in učinkovit sistem prekvalifikacij. V Sloveniji pa se ob omembi fleksibilne varnosti že vrsto let pojavljajo vprašanja, ali bi bile reforme res uravnotežene ali pa bi država uvedla predvsem fleksibilnost, manj pa varnost.
Najbolj konkreten ukrep in prvi resnejši korak k liberalizaciji trga dela po daljšem obdobju relativno stabilne zaščite zaposlenih je za zdaj prinesel interventni zakon, ki v novem 119.a členu zakona o delovnih razmerjih določa avtomatično prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ko delavec izpolni pogoje za starostno pokojnino, razen če se delavec in delodajalec dogovorita za nadaljevanje dela.
Po oceni stroke gre za pomemben premik, saj je bilo doslej za prenehanje zaposlitve starejšega delavca praviloma treba izvesti običajen odpovedni postopek in navesti zakonsko določen razlog za odpoved. Po novem pa lahko že samo izpolnitev pogojev za upokojitev pomeni konec delovnega razmerja. V sindikatih opozarjajo, da gre za diskriminacijo starejših delavk in delavcev, saj bi bilo nadaljevanje njihovega dela odvisno od volje delodajalca.
Kaj prinaša Made in Slovenija 2035
Še precej širše spremembe nakazuje gospodarski program Made in Slovenia 2035, ki izhaja iz ocene, da je slovenski trg dela preveč tog in administrativno obremenjen. Program poudarja potrebo po modernizaciji delovne zakonodaje in večji mobilnosti delovne sile. Čeprav v dokumentu ni neposrednih formulacij o lažjem odpuščanju, iz smernic jasno izhajajo predlogi za poenostavitev odpovednih postopkov, širšo uporabo poslovnih razlogov za odpoved in zmanjšanje pravnih tveganj za delodajalce.
Med možnimi prihodnjimi spremembami se omenjajo krajši in bolj predvidljivi odpovedni postopki, manj administrativnih zahtev pri reorganizaciji podjetij, večja prilagodljivost delovnega časa in več individualnega dogovarjanja med delavcem in delodajalcem. Del reform naj bi bil tudi večji poudarek na projektnih oblikah dela in lažjem prehajanju med različnimi zaposlitvami. Čeprav zakonski predlogi niso konkretizirani, smer prihodnje reforme kaže na postopno zmanjševanje zaščite samega delovnega mesta in daje večji poudarek prilagodljivosti delovne sile.
Delodajalci in sindikati na različnih bregovih
V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) pravijo, da jih veseli, ker je ta tematika znova prišla v širši pogodbeni okvir prihajajoče vlade. »Gre za okvir, ki ga je evropska komisija priporočila državam članicam in za katerega se je tudi ZDS aktivno zavzemala že v preteklosti. V ZDS flexicurity oziroma varno prožnost razumemo kot uravnotežen model trga dela, ki mora hkrati povečati konkurenčnost podjetij in ohraniti socialno varnost zaposlenih. Ključni premik je od zaščite konkretnega delovnega mesta k zaščiti zaposljivosti posameznika,« pojasnjujejo v ZDS. Varna prožnost po njihovi oceni ni nasprotje socialne države, temveč je njen pogoj. Bolj konkurenčna podjetja in bolj odziven trg dela ustvarjajo osnovo za več delovnih mest, višjo zaposlenost in vzdržen socialni sistem,« pravijo.
Povsem drugačen je odziv v sindikatih. Predsednik ZSSS Andrej Zorko meni, da se produktivnost in konkurenčnost, za kateri si v koalicijski pogodbi prizadeva nova vlada, gradita na investicijah, znanju in kakovostnih delovnih mestih, ne pa na zmanjševanju pravic zaposlenih ali lažjem odpuščanju. Ob tem opozarja, da je Slovenija pomemben del fleksibilizacije trga dela izvedla že v minulih reformah. Predsednik Pergama Jakob Počivavšek pri tem izpostavlja zlasti tisto iz leta ta 2013, ko je bil s tedaj sprejetim zakonom o delovnih razmerjih močno zmanjšan indeks varovanja zaposlitve.
»Delodajalci imajo danes na voljo različne oblike prilagajanja zaposlovanja in organizacije dela, tudi začasne sheme za primere nenadnega upada poslovanja zaradi objektivnih okoliščin, hkrati pa se soočamo s segmentacijo trga dela, širjenjem prekarnih oblik dela in negotovostjo številnih zaposlenih. Zato ne vidimo prepričljivih argumentov, da je osrednji problem slovenskega gospodarstva premalo prožen trg dela. Kvečjemu je v času rekordno nizke brezposelnosti težava v zagotavljanju zadostnega števila zaposlenih, pri čemer so za potencialne kandidate bolj zanimiva delovna mesta, ki so kakovostna in varna, kot tista, ki so nestabilna in prekarna,« pravi Zorko.
Fleksibilnost že, kaj pa varnost?
Zorko opozarja, da se v razpravah o fleksibilni varnosti v Sloveniji poudarja predvsem večja fleksibilnost za delodajalce, bistveno manj pa drugi del koncepta – varnost zaposlenih. Danski model namreč temelji na učinkovitih sistemih socialne zaščite, zelo visokih nadomestilih za brezposelnost, močnih programih prekvalifikacij in aktivni pomoči pri ponovnem zaposlovanju, takšnega sistema pa za zdaj Slovenija nima razvitega v primerljivi meri in ga iz predlogov nove vlade tudi ni zaslediti. Če bo država povečala fleksibilnost odpuščanja brez ustrezne krepitve socialne varnosti, bi to, kot opozarjajo v sindikatih, lahko pomenilo le še večjo negotovost zaposlenih, več prekarizacije in slabši položaj starejših delavcev.