Glede na poročilo Okoljskega programa ZN (UNEP) bi se morali izpusti toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 2025 zmanjšati za 18 odstotkov. Do leta 2035 bi jih bilo treba zmanjšati za 45 odstotkov, do leta 2040 pa za kar 69 odstotkov.
Toda sedanji nacionalni podnebni načrti predvidevajo precej manjše zmanjšanje. Po teh načrtih bi se izpusti do leta 2030 zmanjšali le za pet do osem odstotkov, do leta 2035 pa za 11 do 15 odstotkov.
Do konca stoletja bi se lahko temperatura zvišala za 2,8 stopinje
ZN ocenjujejo, da se bo ob nadaljevanju sedanjih podnebnih politik svetovna temperatura do leta 2100 zvišala za 2,8 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Če bi države v celoti izpolnile obstoječe podnebne zaveze, bi segrevanje doseglo 2,6 stopinje. Obe oceni sta višji od lanskih napovedi. ZN to pripisujejo umiku ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma in spremenjenim ocenam zgodovinskih izpustov toplogrednih plinov.
Guterres: Toplogredni plini prispevajo k segrevanju planeta
Pred prihodnjo konferenco ZN o podnebnih spremembah COP31, ki bo potekala 20. novembra 2026 v Turčiji, je generalni sekretar ZN António Guterres države pozval, naj ne opustijo prizadevanj za zmanjšanje izpustov. Opozoril je, da toplogredni plini prispevajo k segrevanju planeta, ki povečuje tveganje poplav, požarov in drugih naravnih nesreč. »Preseganje temperaturne meje ne pomeni predaje. Še vedno lahko zagotovimo, da bo preseganje čim manjše in čim krajše ter da se bo temperatura do konca stoletja vrnila pod 1,5 stopinje Celzija,« je dejal Guterres.
Cilj pariškega sporazuma vse težje dosegljiv
Države so se s pariškim podnebnim sporazumom leta 2015 zavezale, da bodo prizadevanja usmerile v omejitev dviga povprečne svetovne temperature na precej manj kot dve stopinji Celzija, pri čemer naj bi bil cilj omejiti segrevanje na 1,5 stopinje.
Toda po najnovejšem poročilu ZN omejitev segrevanja na 1,5 stopinje ni več realno dosegljiva. Novo poročilo predstavlja scenarij, ki vključuje najmanjše možno preseganje te meje. Po tem scenariju obstaja približno 50-odstotna verjetnost, da bi se globalna temperatura do leta 2100 lahko vrnila na raven 1,5 stopinje nad predindustrijskim povprečjem.
Novi podnebni načrti niso bistveno spremenili napovedi
Poročilo ugotavlja tudi, da podnebni načrti, ki so jih države predstavile od lani, skorajda niso vplivali na ocene prihodnjega globalnega segrevanja. Vrnitev temperature na raven 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja bi bila odvisna od odstranjevanja velikih količin ogljikovega dioksida iz ozračja. Pri ZN ob tem opozarjajo, da ostaja negotovo, ali bo sploh mogoče takšno odstranjevanje izvesti v potrebnem obsegu.